Z Janezom Zmazkom smo se pogovarjali v kranjskem Klubaru, kjer je eden najboljših slovenskih kitaristov minulo soboto po šestih letih v velikem slogu ponovno zagnal mašinerijo famoznega Don Mentony Banda. Janez pravi, da ga bodočnost ne obremenjuje. Osvobojen medijskega pompa, mirno snuje prihodnje zmage, za katere je okoli sebe vnovič uspel zbrati zavidanja vredno glasbeno druščino. »Rock & roll je način življenja« še vedno doni esenca Zmazkovega sporočila, za katero se zdi, da je po dvajsetih letih prepričljiva kot še nikoli.

RockLine: Don Mentony je po dolgih osmih letih ponovno v akciji. Kaj je Janez Zmazek počel do sedaj?
Janez Zmazek: V teh zadnjih nekaj letih sem dosti razmišljal, kaj bi pravzaprav še naredil. Hotel sem izdati »best of« kompilacijo, ampak ker je Don Mentony v preteklosti albume izdajal preko treh založb, bi se znala zadeva glede izdaje omenjenega projekta verjetno kar zakomplicirati. Kasneje se mi je porodila ideja o snemanju materiala v živo. Govoril sem z ljudmi na ljubljanskem radiu, točneje na valu 202 v bistvu, da bi v studio 14, to je taka dvoranica za 200 ljudi, v dveh večerim posneli ta »best of«, se pravi v živo! S tem namenom sem tudi sestavil skupino teh novih fantov, s katero sem blazno zadovoljen..
RockLine: fino zvenijo..
Janez Zmazek: Tako je. Super, zelo muzikalno. Nekaj časa me je preganjala tudi ideja o opustitvi Don Mentonya, po drugi strani pa se mi je zdelo to nesmiselno. Don Mentony je ime, ki ga ljudje poznajo. Zadnja leta mi je tako rojilo marsikaj po glavi. Se pa trenutno počutim zelo fino.

RockLine: Janez Bončina vas je decembra najavil za tradicionalno srečanje strelcev in kozorogov, kjer pa vas na koncu ni bilo.
Janez Zmazek: Sem se Benču že opravičil. Toliko sem norel v tistem prednovoletnem obdobju, da sem enostavno pozabil…
RockLine: darila in te zadeve..
Janez Zmazek: Jah no, seveda smo se obdarovali. No, daj še meni en dim, smo se obdarili. (smeh)

RockLine: Kakšna je bila izkušnja z Buldožerji?
Janez Zmazek: Kot da bi seksal z bivšo ženo. Fino je bilo. Odigrali smo 10 ali 12 koncertov, tudi enega v Zagrebu in dva v Beogradu. Glede na to da se z leti otreseš nekega balasta, ki te kot nadebudnega dvajsetletnika obremenjuje, je bila to neponovljiva izkušnja. Uživali smo. Ducat koncertov je bila ravno tista prava doza. Smo pa res že ateki, tako da je na koncu vse skupaj že spominjalo na vrtec. Zna se zgoditi, da bomo z Buldožerji igrali na otvoritvi kina Šiške. Kaj bistveno novega z Buldožerji pa ne pride v poštev.
RockLine: Nekakšen one night stand torej?
Janez Zmazek: Tako je. Odigrali smo svoje, bilo je super in to je to.

RockLine: Kaj je za vas predstavljalo večji izziv, igranje z Buldožerji v 80tih ali kasneje Don Mentony v 90tih?
Janez Zmazek: Veš to je težko primerjati. Jaz sem imel veliko srečo da sem padel v zasedbo, ki je bila takrat v špici jugo scene. Lahko bi rekel da celo med prvimi petimi skupinami, po svoje pa celo prva, ker je bila tako drugačna od ostalih. Nismo igrali tako imenovanega pastirskega rocka. Igrali smo odfukano muziko. Pri Buldožerjih sem se kot glasbenik marsikaj naučil. Sem pa v Buldožerjih igral samo kitaro, medtem, ko Don Mentony v tem pogledu zahteva veliko več. To je moj otrok. Moraš pa tudi razumeti, da sem kariero začel izključno kot kitarist in če bi mi kdo takrat rekel, da bom nekoč znan slovenski pevec, ga seveda nebi resno jemal. Ampak, kot vidiš se stvari zanimivo obračajo. Vsaka glasbena izkušnja mi daje določeno mero zadovoljstva, tako da je težko povedati, kaj mi je bilo ljubše. Mogoče za nianso Don Mentony, ker je to pač moj projekt.

RockLine: Z leti se je skozi Don Mentony Band sprehodila cela vrsta odličnih glasbenikov.
Janez Zmazek: Jah, nikoli dovolj denarja (smeh)!
RockLine: Kakšna je formula za ohranjanje nivoja kvalitete glasbe, glede na tako intenzivno spremenljivost okolja?
Janez Zmazek: Tega sem se recimo naučil pri Buldožerjih. Mi smo dejansko vedno profesionalno delali. In ko sem po Dobri Mrhi videl da gre zares, sem od posameznikov, tudi če niso bili ne vem kakšni glasbeniki, zahteval določeno mero odgovornosti. Imel pa sem tudi srečo z izborom glasbenikov, nekaj jih je bilo recimo res izvrstnih, denimo Matej Mršnik. Ta zadnja ekipa pa je, ne da bi blatih prejšnje, še najbolj muzikalna, fantje so res pri stvari. Z njimi sem ponovno začel uživati pri igranju skladb, ki sem jih imel še recimo šest let nazaj vrh glave.

RockLine: Je danes težko najti dobre glasbenike?
Janez Zmazek: Težko, sem imel veliko srečo.

RockLine: Kako je prišlo do sodelovanja s Tomom Jurakom?
Janez Zmazek: S Tomom sodelujeva po sili prilike.
Tomo Jurak: Enkrat sem mu posodil nekaj denarja, pa mi do danes še ni vrnil (smeh).
Janez Zmazek: Toma ima zelo rad, samo včasih je preveč iskren! Veš kako je, če si pravi po srcu, potem ni problema. Z Jurakom se poznava že leta.
Tomo Jurak: To kar Janez danes igra, sem jaz igral že leta 66..
RockLine: Še pred Led Zeppelin torej?
Tomo Jurak: Jasno. Potem pa so počasi prišli družina in otroci, pa sem stvar raje prepustil Janezu (smeh).

RockLine: V glasbi Don Mentonya se čuti veliko elementov bluesa.
Janez Zmazek: Seveda, to je glasba ob kateri sem odraščal!

RockLine: Eden najprepoznavnejših Don Mentony napevov je pravzaprav izpeljanka Claptonove Tulsa Time. Tudi nasploh vaša kitarska igra v marsičem spominja na Erica Claptona.
Janez Zmazek: Kar se Dobre Mrhe tiče, sem se zmotil. Na albumu sem napisal, da je njen avtor Eric Clapton, pa ni. V bistvu gre za nekega country glasbenika (Danny Flowers). Jaz sem najprej spoznal Claptonovo verzijo, ki mi je takoj padla v uho, čeprav je izvirnik po mojem mnenju mnogo boljši. Besedilo sem napisal v petnajstih minutah, in to je bilo to. Clapton pa je seveda Clapton..

RockLine: Besedila so bila vedno pomemben element sporočila Don Mentonya. Dosti je seksa, družbene kritike, skratka elementov, ki jih v slovenski rock sceni danes ni opaziti.
Janez Zmazek: Res je. Današnje rock scene nebi komentiral. Če vzamem za primer Siddharto, lahko rečem da njihovo početje zelo cenim, jih pa ne razumem. Sam rad jemljem življenje in rock & roll je način življenja. Ljudje radi slišijo, da jim poveš stvari ki jih sami nosijo v sebi.

RockLine: Bi sebe opisali kot blues glasbenika, ali rokerja na splošno?
Janez Zmazek: Nekje vmes. Prvinski blues mi je zelo všeč, ne morem pa ga igrati cel večer, ker me začne dolgočasiti. Tako da malo rocka, malo bluesa, pa je stvar rešena.

RockLine: V katero smer bo v prihodnje krenil Don Mentony Band? Lahko v kratkem pričakujemo izid novega albuma?
Janez Zmazek: Poleg tega kar mislimo posneti v živo, se mi je že nabralo skladb za cel album. Tako da album gotovo bo, kaj se bo pa dogajalo potem, pa bomo videli. Zase lahko rečem, da sem doživel več kot pol toliko, kot sem si kot začetnik v tem poslu kdaj koli predstavljal. Igral bom dokler bom v tem užival. Ko ne uživaš več je kurac!

RockLine: Janez, hvala za pogovor.
Janez Zmazek: Hvala tebi.

Intervju vodil: Daniel Pavlica
Fotografije: Mojca Perdih