Kraj: Stadion Tašmajdan / Beograd / Srbija
Datum koncerta: 15.08.2006
Število obiskovalcev: 12.000
Cena karte: 20,00€
V današnjem času, ko je v glasbi vse manj pomembna le ta sama, je pravi užitek za dušo in balzam za ušesa doživeti koncert, kot ga pričarajo Toto. Gre za skupino glasbenikov, ki so kilometrino nabirali kot studijski glasbeniki, na odru z drugimi pomembnimi izvajalci in nenazadnje kot člani cenjene zasedbe Toto. Vsak izmed njih je sodeloval z najpomembnejšimi izvajalci zadnjih 30. let in pustil velik pečat v različnih zvrsteh glasbenega ustvarjanja.
Na ogled koncerta v Beograd sva se z mojim sopotnikom Alešem odpravila že v ponedeljek, dan pred koncertom in sicer z namenom, da se udeleživa novinarske konference. Vožnja čez hrvaško je potekala razmeroma mirno, vse do srbske meje, kjer se je začelo občudovanje avtomobilov, kakršni so po naših cestah vozili pred desetletjem ali dvema. Na dan koncerta sem že dopoldne začel slutiti, da organizatorji niso in ne bodo kos dogodku, ki se je sicer odvijal na simpatičnem, a zanemarjenem stadionu Tašmajdan. Med postavljanjem odra smo se radovedni obiskovalci lahko po mirni volji sprehajali po koncertnem prizorišču. To še ne bi bilo tako tragično, če se okrog pete ure ne bi bil vrnil na stadion in se brez kakršnega koli problema sprehodil skozi vhodna vrata, vse do odra in tam ostal vse do koncerta. Ne boste verjeli, toda ves ta čas me niti ena oseba ni povprašala če imam karto ali kakršno koli drugo dovoljenje, da se nahajam tam!
NEVERNE BEBE: 21.00 – 21.30
Koncert Toto je bil najavljen ob 21.00 uri. Toda kaj, ko se je šele ob tem času na odru pojavila pred skupina Neverne bebe. Skupina je v pol ure ponudila poslušalcem izreden vpogled v širok spekter glasbenega znanja in talenta, ki ga poseduje. Predvsem je zažigal pogled na obe pevki, ki sta popestrila njihov nastop z izredno odrsko igro (ples) in komunikacijo z občinstvom, poleg tega pa blesteli v vokalnih duetih ter samih izvedbah glavnih vokalnih linij. Neverne bebe ponujajo imenitno zmes vsega. Od pop rocka, R & B – ja, do jazzy form, ki so okusno vpete med seboj v celoto. Komadi so dokaj kompleksno grajeni, a sila dostopni za poslušanje. Presenetljiva je bila izjemna uigranost skupine in sama uglasitev, ki je ponujala popolno medsebojno ravnovesje vokalov in instrumentov. Člani skupine so namreč baje veliki oboževalci skupine Toto. Na voljo so imeli 30 minut časa, katere so s pridom izkoristili in se približno 12000 obiskovalcem predstavili v lepi luči.
TOTO: 22.00 – 0.00
Z eno urno zamudo smo končno dočakali koncert najboljše “live” zasedbe današnjega časa. Zaslišal se je “intro”, ki je imel nekakšen arabski priokus, za kar so poskrbeli vokali v ozadju. Naenkrat pa se v soju luči pojavijo Toto. Mravljince čutim po celem telesu! Koncert začnejo s pesmijo Falling In Between iz istoimenskega albuma, katerega Toto predstavljajo na tej turneji. Gre za verjetno najbolj progresivno zadevo v 28 letni zgodovini skupine. Pesem pluje na močnem rifu kitarskega virtuoza Steva Lukatherja. Naenkrat pa se zasliši prvi zapet ton Bobbya Kimballa, ki ponovno požene mravljince po telesu. Bobby se bliža 60. letom in ima še vedno neverjetno močan glas. Njegovi deli so odpeti na izredno visokih legah. Prav gotovo poje za nas eden najboljših rock tenorjev! Sploh če upoštevamo dejstvo, da so Toto letos odigrali približno 70 koncertov, potem nam postane jasno kako dobro utrjen glas ima gospod Kimball in kako vestno skrbi zanj, ko ni na odrskih deskah. Sledi še ena pesem iz novega albuma in sicer King Of The World. Tukaj gre za podajanje vokala med klaviaturistom Phillinagenesom, Lukatherjem in Kimballom. Predvsem refren spominja na največje Aor mojstrovine. Pesem se zaključi z izrednim solom Lulatherja, ki skozi cel koncert daje vtis, da vse kar počne na kitari, počne z izredno lahkoto.
Po dveh eksplozivih bombah zadevo nekoliko umirijo s klasiko Pamela. Spet izreden vokal Bobbya in obilica improvizacijskih pasaž na klaviaturah. Pri Gregu so podobne zadeve že stalnica in jih izvaja skozi celoten večer. Med nastopom lahko pogosto vidimo kako z določenimi odigranimi deli privabi nasmeh na obraz ostalih članov. Podobne emocije kolegom v bandu povzročajo tudi ostali člani zasedbe. Nasploh je skozi celoten koncert možno čutiti nekakšno posebno kemijo na odru, ki jo nekako pogrešam pri večini današnjih izvajalcev, in več kot očitno je, da se vsi na odru izredno zabavajo. Na vrsti je še ena novost Bottom Of Your Soul. V glavni vlogi je tukaj Lukather s svojim nekoliko hrapavim vokalom in akustično kitaro, ves čas pa ga izredno točno in čustveno spremlja bas linija Porcara. Mike čuti prav vsako noto kot bi bila njegova zadnja in kljub obupnem zdravstvenem stanju vztraja na odru iz dneva v dan. Vsak večer poskrbi za brezhibno predstavo. Sicer nekoliko neopazen v družbi ostalih gospodov na odru, vendar za to nič manj pomemben od ostalih. Lukather ga na tej turneji predstavlja kar kot MVP član zasedbe, kar je glede na njegovo zdravstveno stanje še kako resnično. Sicer pa pesem Bottom Of Your Soul raste iz trenutka v trenutek in proti koncu preraste v takšno prepletanje različnih zvokov in vokalov, da lahko samo nemo opazuješ celotno dogajanje. To je tisto v čemer so Toto najboljši in brez konkurence. Fantastično!
V nadaljevanju koncert začinijo z “rockersko” Caught In The Balance, kjer smo v refrenu ponovno priča izredno točnim večglasnim spremljevalnim vokalom. Vzdušje se samo še stopnjuje, ko se zasliši eden najbolj prepoznavnih kitarskih rifov sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ja, to je Hold The Line! Ponovno izredna solaža Lukatherja, ki nam jo ponudi skoraj v vsakem komadu. Tukaj se popolnoma prebudi tudi publika, katera je skozi koncert dajala vtis izrednega navdušenja, a žal se je tudi opazilo, da Srbija ni dežela, kjer bi vladalo zanimanje za Toto v takšni meri, da bi privrženci skupine poznali še kaj drugega kot največje uspešnice. Nato smo priča akustičnemu delu, kjer so aranžmaji dodobra spremenjeni in včasih kar ne veš točno za katero pesem gre na začetku. To je najbolj očitno pri vsem dobro znani Rosanni. Začetek v jazz stilu, v ospredju je akustična kitara in klaviature ter izredno dodelan vokalni del. Bas linija je nekoliko nežnejša in Simon Phillips vse skupaj še začini z imenitnim bobnanjem, ki daje vtis, da smo v nekakšnem barčku. Nato pa Toto udarijo z originalno verzijo te klasike, ki se konča s pravim poigravanjem na inštrumentih. To pesem sem že 10 krat slišal na koncertih in prav vsakič drug del zveni popolnoma drugače! Fantje se prepustijo trenutni inspiraciji in plujejo kamor jih v danem trenutku nese tok. Po kratkem govoru Lukatherja, ta napove sledečo točko, ki je po njegovih besedah namenjena vsem glasbenikom med publiko in najbolj zvestim fanom. Začnejo z dvema komadoma iz albuma Isolation in končno, po 20. letih lahko slišimo, kako bi ta album zvenel, če Bobby pred snemanjem albuma leta 1984 ne bi zapustil skupine. Še enkrat fantastično! Tale “medley” kljub svoji 25 minutni dolžini prehitro mine. V drugem delu le tega je približno pet minut namenjeno Lukatherju na kitari in dodatnih pet Simonu Phillipsu na bobnih. Lukather pokaže vse svoje razkošno znanje na podlago Beckove klasike Pump, med tem ko Phillips razbije bobne na spremljavo Hydra brez kakršnega koli naprezanja. Vsaj na videz daje takšen vtis. Oba dokažeta, da sodita med največje mojstre na kitari oziroma bobnih. “Medley” se zaključi z eksplozivnim Taint Your World. Teh 25 minut je vrhunec celotnega večera in to trdim brez dvoma! A ob zaključku te točke sledi nekaj nepričakovanega. Večina ljudi tega niti ni opazila. Sam sem stal v prvi vrsti in v prvem trenutku sem bil pošteno zaskrbljen, ko sem videl Lukatherja odvreči kitaro in v najhitrejšem teku, kar sem jih kdaj koli videl oddrveti iz odra. Toda ko sem videl v katero smer teče mi je hitro postalo jasno, da mu je hitro premikanje prstov po strunah previhralo določene notranje predele organizma in zaužiti čevapi, so si zaželeli na plan. Greg se je hitro znašel in začel z dooooolgo predstavitvijo ostalih članov. Običajno to počne prav Lukather, vendar ker je bil ta zadržan zaradi višjih sil, smo bili vsi skupaj prikrajšani za marsikatero hudomušno šalo na račun ostalih članov. Verjetno bi vse skupaj najbolj navdušila imitacija glasu Michaela Jacksona, ki jo Lukather uprizarja ob predstavitvi Phillinganesa, ki je med drugim pred prihodom v Toto koncertiral na turneji z Jacksonom, Collinsom, Claptonom, Steely Dan in mnogimi drugimi. No Lukather se počasi pripravi za vrnitev na oder in ko ga Porcaro napove, se mojster kitare vrne z rdečim obrazom in potnim čelom, a kljub temu je na njegovem izrazu opaziti vidno olajšanje.
Do konca koncerta smo slišali še nekaj starejših skladb, ki so bile prav vse odigrane perfektno, kot je pri Toto v navadi. Najbolj me je navdušila rockerska Girl Goodbye. Edina stvar, ki me na tej turneji pusti ravnodušnega je, da se koncert zaključi z mirno Africo. Po mojem ne najboljši izbor za zaključek sijajnega nastopa. Sicer pa je celoten “set” zgrajen iz zanimive kombinacije novejših in starejših skladb. Za razliko od zimske turneje je program skrajšan za približno 20 minut, a smo kljub temu uživali v izrednem ozvočenju in super izvedbi dve celi uri.
Glede na to, da sem v preteklem avgustovskem tednu imel možnost videti pet koncertov skupine Toto, naj dodam, da so bili prav vsi z izjemo koncerta v Gradcu razprodani. Prav vsak nastop je bil izveden sijajno in ni bilo slutiti nikakršnega nihanja med večeri. Edina razlika je opazna samo v dnevni razpoloženosti posameznih članov zasedbe. Vrhunec tedna je bil prav gotovo v Burg Clamu. Tudi odziv publike je bil tam takšen, kakršnega še na nobenem koncertu nisem doživel. In po vsem videnem v teh petih večerih, lahko zagotovo trdim, da bodo Toto še kar nekaj let razveseljevali staro in mlado na koncertnih prizoriščih po Evropi in ostalih kontinentih. V mesecu marcu 2007 se obeta nova vrnitev ameriških perfekcionistov v Evropo in že zdaj vem, da bodo moje glasilke prepevale in roke vihrale pod odrom na vsaj toliko koncertih kot so letos.
Setlista
1. Intro
2. Falling In Between
3. King Of The World
4. Pamela
5. Bottom Of Your Soul
6. Caught In The Balance
7. Make Belive/Hold The Line
8. Stop Loving You
9. I’ll Be Over You
10. Cruel
11. Keyboard solo – Greg Philinganes
12. Rosanna
13. Medley: Endless/Isolation/Gift Of Faith/Kingdom Of Desire
14. Guitar solo – Steve Lukather
15. Drum solo – Simon Phillips
16. Taint Your World
17. I Won’t Hold You Back
18. Girl Goodbye
—dodatek—
19. Africa
Galerija slik
