Izdano: 3. 2. 2025 pri (samo)založbi EJ Records
Produkcija: Bojan Pahljina in Elvis Jackson
Dolžina: 35:28
Zvrst: Ska/Hardcore Punk
“Feelgood album za lahkotno poslušanje”
O HC punku in podobnih zadevah sem precej manj poučen kot o metal dratariji, zato mi oprostite za kakšne lapsuse, ki bodo v nadaljnjem tekstu posledica neznanja.
Elvis Jackson so se v mojem srcu in ušesih zasidrali z albumom Against the Gravity iz 2009. Veliko sem ga poslušal v najtežjem obdobju mojega življenja in lahko rečem, da mi je pomagal očistiti dušo in olajšati bolečino, kot to le zmore en glasbeni album. Sem tudi navdušenec nad EP-jem Window iz 2014, ostale zadeve iz diskografije pa poslušam le sporadično.
Bend izvira iz Wajdušne in kot Wajdouski patriot pač moram poskrbeti za recenzijo zadnjega albuma We Play 4 You, ki je sicer izšel že v začetku leta 2025, ampak bolje pivo kot voda, kajne? Sicer je v bendu trenutno le še en izvorni Wajdouc, pevec Buda, toda nič zato.
We Play 4 You je prvi album z novim kitaristom Martyem, ki se je po zdravstvenih težavah originalnega kitarista Berta leta 2023 tudi uradno pridružil skupini. Posledično se takoj opazi drugačen kitarski zvok in pristop k igranju. Brez skrbi, Marty je odličen kitarist, vendar je očitno manj surove energije in več finese. Posledično Elvisi s svojimi težkokovinskimi apetiti opravijo dokaj hitro. Uvodni Not Buying This in uvod v Won’t Do What They Say, to je to. Potencialno zaplujejo v te vode še v Faith No More-ovskem Worst Version. Ostanek albuma je en tak sončen, pivo-pitni dogodek. Polno kalifornijskega pop punka, skaja in reaggeja in pozitivne energije. Tudi besedila so pozitivno naravnana, vsaj v večini.
Všeč mi je, da album dobro deluje kot celota, naravnan je za poslušanje od prvega do zadnjega štiklca, brez preskakovanja. Seveda ne udarja tako močno in globoko kot Against the Gravity, vendar gre to pripisati osebnemu stanju duha pisca teh vrstic, drugačnim glasbenim poudarkom in ne nazadnje tudi produkciji, ki je odlična in albumu v pomoč, vendar manj surova in hkrati manj bombastična kot na omenjenem albumu iz 2009.
Rečemo še kakšno o glasbenikih? Martya sem že omenil, v ritmu in riffih se drži dogovorjenega, v solažah pa si da duška in spusti malo metalskega duha iz steklenice, Soki je slovenska bobnarska legenda in komadom skupaj z basistom Slavcem daje tisto potrebno ritmično razgibanost, ki jo potrebujejo. Buda pa je svoj mehko melodični vokalni stil itak izpopolnil do potankosti že kakšno desetletje nazaj, torej nikakršnih presenečenj na tem področju.
Izpostaviti moram kompozicijo Life Should Be Fun, ki s svojim melanholično-lenobnim reggae ritmom in rahlo morbidno melodijo zelo odstopa od splošne barvne palete. Udarni pop punk komad Pouring Rain v zavest prikliče vroč sončen dan ob reki, ska poskočnici Pissing In the Wind ter Whistle Song pa silita k šejkanju zadnje plati. Najmanj prepričljiva sta malce preveč linearna komadiča Do It Again in Let Me In ampak se lepo vklapljata v celo(s)tno zvočno sliko albuma.
Đeksoni so si za tale album vzeli 10 let, upam, da naslednjega dočakamo do leta 2030. Muzike svetovne kvalitete na primorsko-štajerski način ni nikoli preveč 🙂
Pivo v roke in ritko v ležalnik na topel poletni dan ter spustit tale album čez. Užitek zagotovljen!
Ocena: 8/10
Sladkorčki: Life Should Be Fun, Pissing In the Wind, Pouring Rain
Avtor: Igorac
Seznam skladb:
01. Not Buying This (3:48)
02. Won’t Do What They Say (2:49)
03. Do It Again (3:50)
04. Whistle Song (3:58)
05. Let Me In (3:51)
06. Worst Version (4:57)
07. Pissing In the Wind (2:21)
08. We Play 4 You (3:43)
09. Pouring Rain (3:24)
10. Wash Away (3:27)
11. Life Should Be Fun (3:38)
Glasbeniki:
David Kovšca – Buda: vokali
Marty Favento: kitare
Erik Makuc – Slavc: bas
Marko Soršak – Soki: bobni
Gostujoči glasbenik:
Martin Janežič – Buco: perkusije na Life Should Be Fun
Tehnična ekipa:
Produkcija in miks: Bojan Pahljina & Elvis Jackson
Mastering: Bojan Pahljina
Editiranje: Jasmin Alisević
Oblikovanje ovitka: Ohoroho
