Dne 18. 8. 2026 smo prejeli žalostno vest, da je preminil Jurček Škodič – originalni basist skupine Mary Rose. Star je bil 71. let.
Leta 1984 je soustanovil skupino Babylon – skupaj z bobnarjem Mitjo Šabcem, s katerim sta se kasneje pridružila postojnskim glam metalcem Mary Rose, kjer je Jure odigral vse bas kitare na nepozabnem prvencu skupine “Rocks Off” (RockLine recenzija), ki velja za enega najpomembnejših rock in metal albumov v zgodovini slovenskega rocka in ki so ga jasno prepoznali tudi v tujini.
Jurček Škodič je znan tudi kot eden prvih radijcev na Radiu 94 v Postojni.
Ob nenehni navezi z Radiom 94, je ostal Jurček tudi kasneje, ko ni več sodeloval z Mary Rose, vseskozi dejaven na glasbenem področju. Med drugim je sodeloval z Vladom Kreslinom, igral pri Črni gradnji in deloval tudi kot basist pri rockerjih Outsider. Prav tako je prepeval pri Mešanem pevskem zboru Postojna.
Deloval je tudi kot glasbeni mentor, ki je pomagal mnogim glasbenim talentom shoditi prve korake v svet glasbe, ukvarjal pa se je tudi s produkcijo in servisiral ter popravljal avdio opremo ter instrumente. Sprva se je po njegove usluge obračala Postojna, kasneje malodane cela Slovenija.
RockLine je imel veliko čast srečati Jurčka Škodiča tudi na odrih. Ob 30. obletnici skupine Mary Rose – na jubilejnem koncertu v Kulturnem domu Postojna. Šlo je za dvodnevni spektakel velikega glasbenega praznovanja, mi pa smo ujeli prvi koncertni dan 30. 9. 2022, kjer se je nadobudnemu avtorju, v vsem njegovem navdušenju, mdr. zapisalo tudi sledeče:
“Sledi finale. Veliki finale. Na odru stojijo Franci Tominšek (vokal), Eki Alilovski (kitara), Jure Škodič (bas kitara), Primož Ogrizek (klaviature) in Mitja Šabec (bobni). Bend je v tem biblijskem formatu odigral vsega tri skladbe albuma »Rocks Off«, pri čemer je v vizualnem smislu z naskokom prevzemal odrsko pozornost basist Jure Škodič. Škodič je postal tega dne v Postojni pravi pravcati kralj glama, po čemer bi se lahko zgledovalo njegovih ostalih pet pajdašev. Jure je na tak način dejansko prinesel na oder nekaj dodatnega sentimenta osemdesetih. Hočemo še!“
Celotno RockLine recenzijo tega koncerta lahko preberete TUKAJ!
No, tega ‘hočemo še’, žal ne bo nikoli več. Ostaja pa zapuščina. Tista vsidranost v srca. Ko kramljaš z ljudmi, ki so ga poznali bliže, postane v hipu jasno, da ga ne bodo pozabili do konca svojih dni. Jurčkova brezčasna neminljivost srčnosti, predanosti, iskrenosti, navdahnjenosti in večne vere v dobro in ljubezen, s čimer je tlakovana njegova pot. Tista, trnova pot. Pot, ki jo žene večni nemir romanja duše, pot odrekanja in pot, ki jo odkrijejo in izberejo redki. Najbolj čiste in lepe duše. Zlato opečnata stezica, ki jo zmorejo prehoditi le najbolj trdni in neustrašni. Glasbena zapuščina večja od srca. S tem ne siliš v javnost, pač pa jo tiho hraniš. Pri sebi. Ponosno in skromno! Tista, ki te pelje vse do elizejskih poljan najbolj hrabrih! V večni mir. Jurček, ne bomo te pozabili.
