Založba: earMusic
Datum izida: 3. 7. 2026
Zvrst: Hard Rock / Art Rock
Produkcija: Bob Ezrin
Dolžina albuma: 50.24 min
Ocena: 8.0/10
Težkorockerski patriarhi Deep Purple so vnovič med nami z novim studijskim albumom »SPLAT!«. Z njim nadaljujejo v zadnjih dvajsetih letih bolj ali manj uveljaveljeno tradicijo burkaških naslovov za katere močno upamo, da niso različni ‘jutranji zvoki’ posameznih članov te dolgožive britanske skupine. Medmeti in digitalna znakovna latovščina (prejšnji album iz leta 2024 se je imenoval »=1«) so očitno postali njihov način norčevanja iz tipičnih predstavnikov mlajših ‘digitalnih’ generacij, ki niso sposobni koncentracije za več kot tri sekunde ter se znajo sporazumevati samo še z emotikoni. Po besedah pevskega odličnika Iana Gillana je »SPLAT!« prvič v zgodovini ‘globokovijoličnih’ psevdokonceptualen album na katerem se na tipičen, skrajno neresen in ciničen način poigravajo z možnimi scenariji o tem kaj bi ostalo/nastalo po koncu našega sveta.
Besedila so to pot dosegla nov nivo hudomušnega burkaštva, ki pa začne občasno resno utrujati in ne izpade vedno simpatično ali pretirano smešno. Včasih je res težko prepoznati kdaj skorajda 81-letni Gillan v norčavih besedilih namerno preskoči med vlogo dobrega vojaka Švejka, ki med posmehovanjem avtoritetam namerno igra bebavost (»The Lunatic« in »Scriblin’ Gib’rish«) ter Bennya Hilla, ki je med zalezovanjem mladih deklet z bujnimi oblinami pravkar vskočil v tretjo puberteto (»Angry Boy« in »Jessica’s Bra«).
Pogostokrat bebava besedila pa vseeno ne skazijo zelo solidne glasbene podobe albuma nad katero ne bi smel biti razočaran noben dolgoletni privrženec. Stari pajdaši še vedno zelo uspešno vzdržujejo pri življenju svojo svojstveno mešanico težkega rocka, težkega metala in progresivnega rocka z bolj ali manj očitnimi bluesovskimi primesmi. V glasbenem oziru gre za enega najtrših in ritmično najbolj navitih albumov v zgodovini Deep Purple, kar je zaznavno na že prej omenjeni uvodni skladbi »Angry Boy« iz Gillanovega posebnega priročnika za tretjo adolescenco. Že takoj se sliši, da je Simon McBride na »SPLAT!«, svojem drugem albumu v vlogi člana Deep Purple, postal precej bolj samozavesten kitarist in si poleg ‘lovljenja’ ikonoklastičnih fraz pod vplivom obeh slovitih predhodnikov privošči tudi nekaj nadvse nabritih solaž. Tudi to pot je za produkcijo poskrbel legendarni producent Bob Ezrin, ki pa tokrat ni prispeval nobene skladateljske asistence.
»Diablo« je nazoren primer reprezentativne skladbe, ki bi se lahko znašla na katerem koli Deep Purple albumu v zadnjih tridesetih letih: cinično obarvano Gillanovo petje, McBridove ‘retro’ začinjene kitarske fraze, Aireyeve hudomušno zabeljene orglarske pasaže in prepoznavna iskrivost legendarne ritem linije Glover-Paice. »The Rider« je bolj lahkotno in prešerno obarvana skladba, medtem ko »The Lunatic«, ki vsebuje bravurozno orglarsko solažo, spada v mračnejše ambientalne vode. Na njem si Gillan, da duška z vokalnim eksperimentiranjem in igranjem različnih vlog. Aireyev prepoznavni zvok Hammond orgel je v ‘prvem planu’ tudi na »The Only Horse in Town«, medtem ko najbolj pozitivno preseneti McBridova solaža v drugem delu s katero se popolnoma spremeni ambientalna narave te skladbe. »Sacred Land«, z rahlim vplivom bližnjevzhodnih ritmov, kljub relativno kratki dolžini, vsebuje dovolj zabavne orglarske in kitarske pasaže, da kot celota izpade všečno.
»The Beating of Wings« vsebuje poudarjeni bluesovski podton in povsem klasično glavno kitarsko frazo, ki bi lahko nastala v katerem koli obdobju njihove bogate zgodovine. »Guilt Trippin’« sodi med zabavnejše eksperimente na »SPLAT!«, saj vsebuje cinični duhovit Gillanov vokalni dialog med Bogom in Charlesom Darwinom na temo ‘kdo od naju je bolj kriv za to, da je človeštvo odšlo v maloro’, medtem ko se legendarni pevski šampion tokrat izkaže s svojo najvišje postavljeno pevsko predstavo po precej dolgem obdobju, čeprav je, razumljivo, daleč od standardov njegovih vreščavih podvigov iz mlajših let. Tudi osrednji motiv je nadvse posrečen in nekoliko (namerno ali nenamerno) spominja na glavni motiv iz kultne filmske trilogije ‘Nazaj v prihodnost’.
Na »Scriblin’ Gib’rish« se Gillan ponovno prelevi v burkaško vlogo dobrega vojaka Švejka, medtem ko se Airey in McBride ponovno izkažeta z zabavnimi solističnimi pobudami. Ritem linija tudi to pot udarja na polno, predvsem kar se tiče Paiceovih bobnarskih krošejev, zato gre za eno izmed udarnejših del na »SPLAT!« Vsesplošno besedilno neslanost skladbe »Jessica’s Bra«, ko človek pomisli ‘kakšni perverzni staruhi’, rešuje osrednji, nekoliko keltsko-irsko obarvani motiv, ki je očitno McBrideov poklon njegovemu severnoirskemu poreklu.
Tudi na »Third Call« globokovijolični dedki dokažejo, da so še vedno lahko neobičajno udarni in hitri kadar hočejo ter, da je v njih še vedno dovolj mladostniške iskrivosti za nekatere prebrisane solistične podvige. »My New Movie« spada med manj navdahnjene trenutke na »SPLAT!«, ko se čuti, da je bandu že začelo nekoliko primanjkovati skladateljskega navdiha. Naslovna skladba po drugi strani izpade nekoliko bolj zabavno, čeprav gre za še eno precej ‘tipično’ in ‘previdno’ stvaritev, kar pomeni, da ne spada med boljše zaključne trenutke v dolgi in razburkani povesti te neuničljive skupine.
»SPLAT!« je kot celota zelo dostojen album, ki po kakovosti spada nekam v ‘zlato sredino’ obsežne Deep Purple diskografije, kar bo gotovo všeč vsem dolgoletnim privržencem, ki niso obremenjeni samo z ‘zlatim obdobjem’ (prva polovica sedemdesetih). Že ob prvem poslušanju je jasno, da gre za nekoliko zrelejši dosežek od predhodnika »=1«, še zlasti na račun McBridove na novo pridobljene samozavesti in manjše obremenjenosti z dolgima sencama obeh legendarnih predhodnikov. Mimogrede, ravno v času nastanka te recenzije je svet obšla senzacionalna novica, da se je Deep Purple na odru med nastopom v New Yorku 12. avgusta 2026, po 33-ih letih, pridružil Ritchie Blackmore in sodeloval pri izvedbi zimzelena »Smoke On the Water«. Čudeži se očitno dogajajo in upajmo, da sta Blackmore in Gillan po osemdesetem letu starosti (oba letnik 1945) naposled prišla k pameti, zakopala bojni sekiri ter pozabila na stare zamere in spletke.
Avtor: Peter “Dr. ProgRock” Podbrežnik
Seznam skladb:
1. Arrogant Boy
2. Diablo
3. The Rider
4. The Lunatic
5. The Only Horse in Town
6. Sacred Land
7. The Beating of Wings
8. Guilt Trippin’
9. Scriblin’ Gib’rish
10. Jessica’s Bra
11. Third Call
12. My New Movie
13. Splat!
Zasedba:
Ian Gillan – vokal
Roger Glover – bas kitara
Ian Paice – bobni
Don Airey – klaviature
Simon McBride – kitara
Sodelujoči glasbeniki:
Keith Urban – kitara na skladbi št 2.
Bob Ezrin – spremljevalni vokali
