Kitarist skupine Kiss Ace Frehley je umrl v starosti 74 let.
V zgodnjih jutranjih urah 16. oktobra je bilo objavljeno, da je Frehley v bolnišnici na aparatih za ohranjanje življenja, saj je po padcu pred mesecem dni utrpel krvavitev v možganih, zaradi česar je moral odpovedati svoje prihajajoče koncerte.
Frehley se je rodil v Bronxu v New Yorku leta 1951 in odraščal v glasbenem okolju. Po igranju v vrsti lokalnih bendov se je konec leta 1972 udeležil avdicije za bend, ki so kasneje postali Kiss, in postal zadnji član klasične zasedbe, ki se je pridružil pevcu/kitaristu Paulu Stanleyju, pevcu/basistu Geneu Simmonsu in bobnarju Petru Crissu.
“Skupino sem hotel poimenovati Fuck,“ je dejal Frehley, ki je pri Kiss prevzel vlogo ‘The Spacemana’, ko je skupina Kiss izbirala svoj značilni make-up in kostume. “Vendar je Paul menil, da je Kiss bolj primerno ime za medije, in strinjali smo se. Idejo za logotip Kiss sem zasnoval s flomastrom. Paul je mojo risbo izboljšal z rapidografskim peresom – vedno je imel bolj mirne roke.”
Skupina je posnela svoj prvenec, potem ko je menedžer Bill Aucoin sklenil pogodbo z založbo Casablanca Records. V začetnem obdobju delovanja skupine pa je veljalo, da studijski posnetki niso uspeli ujeti epskega značaja njihovih vedno bolj spektakularnih koncertov. Vse to pa je spremenil koncertni album “Alive!” iz leta 1975.
“Kiss Alive! je bil album, ki nam je prinesel preboj skupini in povzel bistvo skupine Kiss, saj so bili naši koncerti naša največja moč. Veliko je bilo koreografiranih, s posebnimi učinki – bombami, ognjem in raketami, ki sem jih izstreljeval iz svoje kitare”, pravi Frehley.
Frehley je igral kitaro na vseh klasičnih Kiss albumih iz 70. let, in ko so vsi štirje člani skupine leta 1978 istega dne izdali vsak svoj samostojni album, je bil njegov najbolje sprejet in najbolje prodajan. Ta uspeh je lahko Frehley v veliki meri pripisal hitu New York Groove. Ti štirje albumi so izšli po eksperimentalnem “Music From The Elder” iz leta 1981, ki je ljubitelje skupine povsem šokiral, vendar pa pa Frehley ni sodeloval na naslednjem Kiss albumu “Creatures Of The Night” iz leta 1982, čeprav se nahaja na njegovi naslovnici.
Frehleyjev prvi (istoimenski) album s skupino Frehley’s Comet je izšel leta 1987, potem ko je podpisal pogodbo s pionirsko metal založbo Megaforce Records (v lasti Jona Zazula). S Frehleyem je sklenil pogodbo takratni A&R mož založbe Eddie Trunk.
Ker je v tistem času krožilo v javnosti mnogo zgodb o tem, da se je Frehley zapil, se je Trunk zavedal kako tvegano dejanje je sklenitev pogodbe s kitaristom. Mnogi so odklonili možnost, da bi sodelovali z njim. Vendar je Trunka prepričal prav Jon Zazula, ki ga je prosil naj kitarista poišče in vidi, kaj lahko spravi iz njega. Srečanje je obrodilo sadove, Zazula je podpisal pogodbo s Frehleyem, Trunk pa je s Frehleyem sodeloval na štirih studijskih ploščah.
Frehley je leta 1988 posnel drugi “Frehley’s Comet” album, temu pa je sledil naslednje leto še en samostojni album. Leta 1996 se je ponovno pridružil Kissu in igral na turneji, ki je trajala skoraj 18 mesecev in se močno obrestovala. Z njo so Kiss naklestili 140 milijonov dolarjev. Vendar je na albumu “Psycho Circus” iz leta 1998 igral le na dveh skladbah, saj se je producent Bruce Fairborn zanašal tudi na druge studijske glasbenike.
S Kiss se je odpravil na Farewell turnejo (tej je sledilo še 13 turnej) in ob koncu leta 2001 znova zapustil Kiss. Tako je izdal še šest samostojnih albumov, od katerih je najnovejši “10,000 Volts”, izšel v lanskem letu. Pred smrtjo je delal na albumu z naslovom “Origins Vol. 4”, ki naj bi se pridružil seriji albumov s priredbami.
Frehleyjeva dokaj uspešna samostojna kariera v kasnejšem obdobju njegovega delovanja pa je nosila vzporednice z nenehnim prerekanjem med njim ter Paulom Stanleyjem in Geneom Simmonsom. Zato se ni udeležil zadnjega koncerta skupine Kiss v New Yorku konec leta 2023, čeprav je sprva izrazil pripravljenost, da se pridruži turneji End Of The Road, ki je bila zaradi COVID-a preložena.
