HammerFall (predskupina: Visions Of Atlantis)
nedelja, 14. 09. 2025
Lignano Sabbiadoro / Arena Alpe Adria / Italija
Letošnji Lignano Sunset festival je gostil švedske power metalske prvake HammerFall, za skupino, ki pa je ogrevala vse prisotne tega večera v italijanskem letoviškem kraju Lignano Sabbiadoro in prizorišču Arena Alpe Adria, pa so bili izbrani Visions Of Atlantis – avstrijska pirate metal zasedba, ki smo jo 9. 7. 2025 gledali tudi v Ljubljani, ko s v CUK Kino Šiški nastopali pred Gloryhammer!
HammerFall so v lanskem letu izdali svoj zadnji in še vedno aktualni album – skupno že trinajsti album z naslovom “Avenge The Fallen” (RockLine recenzija). Glede na to, da po februarskem nastopu v graškem Orpheum Teatru leta 2020 niso v bližini Slovenije odigrali prav nobenega headlinerskega koncerta, je bilo kar nujno preveriti formo te, lahko rečemo kar legendarne powermetalske zasedbe po kateri so se zgledovale mnoge malo mlajše zasedbe, ki pa so postale do tega dne komercialno zelo uspešne (Sabaton, Powerwolf) in tako že davno tega presegle svoje vzornike.
Prizorišče Arena Alpe Adria je silno prisrčno. Recimo da sprejme tja do 2.500 glav (s tribunami vred). Vanj se vračamo vedno znova. In to z velikim veseljem. 31.julija smo tu obiskali Extreme, 19. avgusta lani pa Amon Amarth. No, obisk pa je tokrat znova ‘šepal’. Ljudi je bilo celo manj kot na Extreme. Tribune povsem prazne, v parterju pa recimo največ kakih 600 glav. A razbeljenih!
Visions Of Atlantis so krenili na oder ob pol devetih zvečer. Bend katerega korenine delovanja segajo globoko v devetdeseta, je z marljivo neomajnim garaštvom in vero v to kar počne, naposled uspel. To dokazuje neomajen kreativni domet skupine, ki je od leta 2018 do danes nanizala zadnje štiri studijske albume, predvsem pa je z albumoma “Pirates” in “Pirates II – Armada” postavila vse stvari na svoje mesto! Prelevila se je v simfonično power piratsko metalski kvintet z moškim in ženskim vokalom, izdelano odrsko opravo in scenskimi kulisami, kar je za generacijo novopečenih metalcev celo bolj pomembno od fantazijskega sveta in piratskih pripovedk (zadnjih studijskih izdelkov). Clementine Delauney – francoska vokalistka in italijanski pevec Michele Guaitoli se odlično ujemata. Bend je spretno in ceremonialno izkoriščal velik oder, ki je deloval kot paluba piratske ladje in seval zelo dobro razpoloženje. Publiko je dodatno podžigal Guaitoli, doma iz Stare Gorice, ki je publiko nekajkrat ogovoril v italijanskem jeziku. Bend je prejel daljšo minutažo in v eni uri so izvedli enajst skladb, pri čemer so se Visions Of Atlantis skorajda izključno osredotočali na material zadnjih dveh albumov. Od uvodne Master The Hurricane, fantomske Monsters do vrhunca v finalu preko Melancholy Angel in Armada, je bend držal publiko pri sebi z odlično odrsko izvedbo, vsem odlikam nastopa pa so botrovale tudi odlične zvočne karakteristike. Zanimivo je, da so se Visions Of Atlantis tokrat zelo dolgo poslavljali z odra. Tako dolgo, da bi lahko vmes odigrali še kak komad.
HammerFall so v uri in pol dostavili nekakšen karierni presek, čeprav bi si ljubitelj starega kova, kot je avtor teh vrstic želel da bi dostavili še kakšno starejšo klasiko, po možnosti kak prezrt sladkorček s prvih štirih do petih albumov, več! Kakorkoli. Prostrani oder, kulisa z graščino v kateri prebiva znameniti Hektor – maskota, ki spremlja skupino vse od začetka njene kariere. Tu so. Joachim Cans na vokalu, pa kitarist Oscar Dronjak, basist Fredrik Larsson, pa odlični kitarist Pontus Norgren, ki si je svoje čase služil kruh kot kitarski tehnik Yngwie Malmsteena in nenazadnje, prava bobnarska pošast David Wallin, ki se ga je komaj kaj videlo za njegovo bobnarsko utrdbo.
Cans je prepričal da se vokalno drži zelo dobro in ohranja veličino enega najbolj spretnih frontmanov. Takoj pridobi publiko na svojo stran. Zelo spretno rokuje z njo. Tudi v premorih, ki jih polni s prebavljivim debatnim krožkom, čemur dostavlja tudi izdelan smisel za humor. Oscar je Oscar. Karizma brez primere. Pravi šovmen, brez katerega si HammerFall ni mogoče predstavljati! Mož, ki je začel vse pri HammerFall. Pontus mora biti v ekipi, saj je domet veščine njegove kitarske igre s katero so prežeti HammerFall koncerti zelo pomembna reč. Larsson s petstrunsko bas kitaro ter navito polnim volumnom detonirajočih linij in nenazadnje bestialni Wallin, ki je dejansko v ozadju vzdrževal celotno časovno ogrodje! HammerFall ostajajo mašinerija in pojem odličnih ter do dlake preštudiranih koncertnih predstav. Repertoar ni dostavljal posebnih presenečenj z izjemo instrumentalne “Chapter V” klasike Fury of the Wild, ki jo je skupina po več kot desetih letih vrnila v repertoar. No, med ‘mlajšimi’ je tudi Any Means Necessary, ki še vedno funkcionira fantastično na odru! Klasike pa ostajajo klasike. Na čelu z Glory to the Brave – eno najlepših balad metalskega univerzuma! Tokrat je bila pogrešana kakšna več!
Kar prehitro se je obrnilo prvih osemdeset minut in bend se je poslovil z odra. V finalu z “Built To Last” jurišnico (We Make) Sweden Rock – kar je zanimiva in nenadejana izbira. Pričakovati je bilo kak star komad na tej poziciji. Vendar kot povedano. Cans in ekipa so odlično razvneli publiko med katero je bilo veliko starejših, že sivečih glav, ki s(m)o doživljali vse skupaj zelo intenzivno tudi po nostalgični plati (kje neki je že tisti Graz 2. 2. 2001 na “Renegade” turneji?). Dejansko so bili na koncertu momenti, ko so peli prav vsi. In držali roke kvišku prav vsi. Od prve do zadnje vrste v parterju, ki je bil tokrat zapolnjen malo več kot do polovice. Energija je bila v vsakem oziru odlična.
Bend se je vrnil z dodatkom. Po novi Hail To The King – dejansko eni najmočnejših točk albuma “Avenge The Fallen”, je sledila po pričakovanju “Crimson Thunder” jurišnica Hearts On Fire z enim najbolj uspelih refrenskih napevov, ki so se pri komponiranju posrečili skupini in ki s hipnotično grabežljivostjo posrkajo vase.
Bomba! Silovito, uigrano, izdelano in tudi po več kot 30. letih angažirano. Ob vsej rutini in kilometrini. Ogenj ne popušča, kladivo udriha dalje! Lepo je bilo bend, po petih letih in pol, znova uzreti v živo in podoživeti čase, ko je na prelomu milenijev prav na krilih HammerFall stopal v fokus množic power metal ter s tem vzbujal zanimanje za klasični heavy metal, ki se je po zamahu ekstremnih vej metala skozi devetdeseta, polagoma pobiral na noge. Kvintet ohranja torej zelo, zelo dobro koncertno kondicijo.
besedilo: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
fotografije: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen
Visions Of Atlantis – setlist:
1. Master the Hurricane
2. Monsters
3. Heroes of the Dawn
4. Clocks
5. Legion of the Seas
6. Tonight I’m Alive
7. Collide
8. Hellfire
9. Pirates Will Return
10. Melancholy Angel
11. Armada
HammerFall – setlist:
1. Avenge the Fallen
2. Heeding the Call
3. Any Means Necessary
4. Hammer of Dawn
5. Freedom
6. Renegade
7. Hammer High
8. Last Man Standing
9. Fury of the Wild
10. Chapter V: The Medley
11. Let the Hammer Fall
12. Glory to the Brave
13. The End Justifies
14. (We Make) Sweden Rock
—dodatek—
15. Hail to the King
16. Hearts on Fire
