Nastopajoči: Nails, Exodus, Carcass, Kreator
Datum: sreda, 8. 4. 2026, od 18.20 h do 23.00 h
Prizorišče: Ljubljana / Media Center / Slovenija
Spet je bil to tisti dan. Zvonovi pekla donijo in kličejo k novemu metalskemu obhajilu. Obveza. Znova smo v Media Centru. Končno. Tisti, končno normalen, večji koncertni plac v Ljubljani, ki je pokrit in za razliko od Križank tesni tudi kadar dežuje! Nalašč za pakete koncertnih falang v katere se združi po štiri ali pet takšnih skupin, ki vzbujajo zanimanje širših metalskih množic. Tokrat: Kreator, Carcass, Exodus in Nails. Štiri samosvoje skupine a energetsko, pa tudi slogovno gledano, vlada med njimi krepostna sorodnost. Zato je bilo prizorišče že ob pol sedmih, ko so Nails zarobantili na odru, kar lepo popolnjeno.
Nails so danes že kar legende hardcore punka. Trio v sestavi: Todd Jones (vokal, kitara) – šef in gonilna sila skupine, nadalje basist Andrew Solis (Despise You, Apparition) in bobnar Carlos Cruz (Warbringer). To je bil premierni nastop skupine v Sloveniji! Pokalo je. Superiorno. Trio je izkazal izjemen žar. Tale njihov HC pa je sicer konkretizirano brutalen. Čutijo se močni vplivi thrash metala in čeprav je imela skupina zelo malo prostora na odru je njihova glasba postorila ostalo. Silovit zvočni teror že kar uvodoma, ki je dostavil tudi silovito klofuto, pri čemer so konkretno razgreli tudi v tistem času že zelo dobro obiskano prizorišče. Zanimivo, da je bend izpustil v celoti repertoar zadnjega albuma “Every Bridge Burning” in se osredotočal le na izvedbo materiala prvih treh studijskih albumov. Trio je strupen do obisti. In v pol ure je natresel sedem uničujočih krošejev, ki so morali zadovoljiti večino, zlasti goreče privržence HC-ja, ki jih je zagotovo bilo veliko, nasploh pa slovenske privržence, ki Nails na slovenskih odrih še niso gledali v živo. Silovit uvod torej. Nails so se predstavili v prenovljeni postavi. Todd drži stvari pod komando. Čeprav praviloma igrajo z dodatnim koncertnim kitaristom, je tudi brez njega bend postavil stvar natanko na tisto mesto, kamor pri Nails tudi sodijo. Hardcore punk brutalizacija!
Exodus so tisti Bay Area Thrash Metal veterani, ki se v Slovenijo nekako vedno znova vračajo (drugi takšni veterani bi bili Testament). Bodisi obiščejo Tolmin, ali pa kak klubski prostor. Lani so nam dostavili fenomenalen samostojni koncert v CUK Kino Šiška, letos so jih vzeli s seboj na turnejo Kreator. Kreator in Exodus? Med skupinama vlada stara ljubezen, še iz časov koncertnega paketa: Kreator, Death Angel in Exodus (plus takrat mlečnozobih Suicidal Angels). Bilo je ob koncu leta 2010 v ljubljanski Cvetličarni, kar ostaja nepozabna veleizkušnja. In znova so Exodus tu. Novi album “Goliath” je ravno dobro izšel. Da, in normalno, tudi on je bil na tapeti. Kar uvodoma, z ostro navitim singlom 3111. Pri Exodus natanko veš kaj boš dobil. Popoln šus v glavo. Stara šola thrasha petih ‘noro dobro uigranih očkov’, ki neusahljivo ženejo voz dalje. Slayer ni več, Gary Holt je znova popolnoma predan svojim starim šegam in navadam z matično skupino. Tu je znova pridruženi bestialni kričač Rob Dukes – znova kompletno razpizden! Tako to mora biti pri Exodus. Pa legendarni Lee Altus (Holtov kitarski ‘krvni brat’), borec vseh borcev (ob Kirku Hammettu ustanovitelj skupine) in neuničljivi bobnar Tom Hunting ter seveda nič manj pomemben gradnik Exodus elementarnosti, basist Jack Gibson.
Bend je sicer ukradel nekaj uvodnih minut z nasnetim uvodom, vendar se ob uvodnem Goliath singlu 3111 hitro razletel po odru. Kolikor je bilo seveda na njem prostora. Pri Exodus ni skrbi. Njihovi klasični albumi govorijo sami zase, bend pa ve katere skladbe vžigajo in jih zato pridno drži v repertoarju! K sreči so preskočili precej beden novi single Promise You This in se raje odločili da postrežejo z naslovnim (blago ‘sludgy’) singlom novega albuma, ki je ena njegovih bolj privlačnih točk. Deathamphetamine je všečno povezal nove čase skupine z Dukesovimi začetki pri Exodus, medtem ko so “Bonded By Blood” klasike (naslovna skladba) ter v finalnem delu A Lesson In Violence in ubijalska sklepna Strike Of The Beast, presegle zahtevani prag vzdražnosti. K temu dodaš neobhodni in strogo zahtevani Toxic Waltz (z obveznim uvodom Slayer klasike Reigning Blood)! Sredinski Blacklist (edina “Tempo of the Damned” točka – Zetro je za mnoge pogrešan in bo ostal pogrešan) in za njo Goliath, sta na sredini umirjali kratko predstavo skupine in več. Naznanjali, da kvintet na tak način varčuje z energijo. Fantje so kar v letih, pa je treba tudi pri le tričetrt ure šova smotrno razporediti vložke energije. Kvintet ostaja sicer perfektno nabrušen in naježen! Se pa čuti, da se skupina oklepa tudi rutinskih zvijač, da pripelje predstavo do konca s čim manj trošenja energije. Dukesa pošljejo v ogenj, in to je to.
Roko na srce sem tokrat najbolj nestrpno čakal na Carcass. Lani na češkem festivalu Basinfirefest (pri Plznu) so dobesedno ubili s predstavo in opozorili, da ostajajo njihove koncertne predstave tudi v novih časih absolutna bomba! Surova, starokopitna šola najboljšega možnega fraziranja, z briljantno, nižjo intonirano sliko neprebojnega masivnega zvočnega zidu, ki ga gradita obe kitari. Zvok ob katerem si ni težko predstavljati frčanja britev, nožev in skalpelov! Na sredini stoji vselej fenomenalno karizmatični frontman, porogljivi Jeff Walker z bas kitarsko stružnico in uničujočim growlom. Pomlajeni Jeff (odkar si je skrajšal pričesko in se sprijaznil s sivino modrosti) je s svojo predstavo znova potrdil svojo vrhunsko formo. Ob pretežno obeh statičnih kitaristih, je vokalist s svojim značilnim dvigovanjem bas kitare kvišku – medtem, ko stoji z levo nogo ves čas na monitorju-, pa tudi nekaj sprehodi do pročelja odra, skrbel za katarzično vzdušje v dvorani.
Kirurške šege in navade so drugi naslov skupine, pravzaprav je že samo ime skupine vrhunska iztočnica za vso ostalo secirno orodjarno death metalskega razteleševanja, ki so jo skozi leta izpeljali Carcass ter se s svojo diskografijo usidrali na prav posebno mesto ekstremnih sfer metala. Čemur nismo ubežali niti tokrat. Bend se je osredotočil na izvedbo materiala s svojega četrtega studijskega albuma “Heartwork” (1993), pri čemer je z njim odprl koncert (Unfit for Human Consumption) ter ga sklenil z naslovno skladbo., v sredinski del pa vpel še dve klasiki No Love Lost in Death Certificate. Ni kaj, album “Heartwork” ostaja temeljno delo ekstremnega metala, ki so prišla iz britanskega otočja in v tem oziru eden najbolj cenjenih albumov vseh časov. Vznik bizarnosti, kot jo vrednotijo stari časi skupine, je dopolnjevalo še več točk: ljubko imenovana Genital Grinder s prvenca “Reek Of Putrefaction”, pa Exhume to Consume iz “Symphonies Of Sickness” ter dve “Necroticism – Descanting the Insalubrious” razteleševalki Corporal Jigsore Quandary in proti koncu Incarnated Solvent Abuse.
Carcass ti ne pustijo dihati. Vzpostavijo svoj poseben svet, imponirajo pa s svojo elementarnostjo, porogljivo surovostjo ter briljantno uigranostjo. Kot tretja skupina paketa, so tudi Carcass izvedli svoj nastop ob spremstvu odličnih zvočnih karakteristik.
In še pomembna malenkost, ki niti ni malenkost. Koncert skupine Carcass je bil prvi na aktualni turneji na kateri je bobnal čez noč rekrutiirani Finec Waltteri Väyrynen. Možakar je aktualni Opeth bobnar, spremljali pa smo ga svoje dni tudi na koncertih s Paradise Lost. Polnopravni bobnar zasedbe Carcass Daniel Wilding je moral na vrat na nos odhiteti domov v Anglijo zaradi neodložljivih družinskih obvez. Waltteri je Walterri. Mojster svoje obrti. Carcass so navkljub tej menjavi, ki se lahko hitro izkaže za dvorezen meč, odgrmeli v Ljubljani z nezmanjšano močjo.
Kreator – ultimativne zvezde večera, so krenili na oder ob pol desetih zvečer. Kar dolgo je bilo čakanje. Dvorana se je ogrnila v temo, ko je bilo treba poslušati še dva nasneta komada, preden se je Media Center prebudil v peklenskem breznu z novo Seven Serpents, vzeto iz aktualnega albuma “Krushers Of The World”, po katerem je imenovana tudi aktualna evropska turneja skupine.
Kreator so za status, ki ga uživajo danes in po vseh letih delovanja, ko so se leta prebijali po klubih, morali tudi marsikaj žrtvovati. Pogled na horde mladih privržencev, ki so zasedali v strnjenem formatu sprednje vrste, deluje več kot obetavno. Potrjuje, da je skupina prenesla svoje ime, lik in delo na nove generacije ljubiteljev trših metalskih verzij. Pa vendar. V tem kontekstu so se omehčali skozi leta, kar potrjuje tudi material najnovejšega albuma, ki le mestoma opomni na čase pionirske agresije, ki je formirala tevtonski thrash metal. Roko na srce, Kreator so bili tega večera najmehkejša skupina paketa.
Postregli so tudi z razkošjem scenske kulise. V zadnjih letih vse to le izkazuje, da so prerasli Kreator v veliko ime. Dve orjaški satanski skulpturi nameščeni skrajno desno in levo od odra, ognjene salve in dimne zavese skozi celoten uro in pol trajajoč koncert, vmesne prekinitve z nasnetimi uvodi, kar je mdr. beležil prihod dveh satanskih menihov z ognjenima baklama (med instrumentalnim uvodom Sergio Corbucci Is Dead) pred izvedbo Hate Über Alles, pa bobni dvignjeni na orjaški podest, oblikovan po vzoru lobanje satana na najnovejšem albumu. Tu so še salve rdečih konfetov in trakov na uvodu v komad Enemy Of God, pa Petrozza našemljen v krilatega antikrista med izvedbo Phantom Antichrist,… Nič hudega sluteči mimoidoči sprehajalec, ki bi se po spletu okoliščin, znašel ob nepravem času na nepravem mestu, bi mislil, da je prišel na koncert kakšnih Kiss.
Kič, ki ga mladi feni in starejša horda ljubiteljev skupine dojemata drugače. Garnizon slednjih bi bil povsem potešen brez vse te navlake. Pa tudi ob repertoarju, ki bi se malo bolj osredotočil na klasične dni skupine. To so dočakali s šestim komadom – People of the Lie (“Coma of Souls”), pa za njim z Betrayer (“Extreme Agression”), čemur je sledila kar krepostna minutaža čakanja na istoimensko klasiko prvenca “Endless Pain” in koncerta je že skoraj konec. Kdor je tokrat čakal na znameniti stavek (vrhunskega nemškega akcenta) s strani Petrozze: “It’s time to raise the flag of hate!!!”, ga ni dočakal. Za razliko od tega, pa je vsekakor bolj muzikalna in občasno nemalo powermetalska vsebina novejših Kreator albumov, med katerimi ni nobena izjema niti najnovejši – ta je bil zastopan med koncertom s kar petimi komadi-, dokazala, da so nove čase Kreator kreativnosti, sprejeli torej zlasti mlajši ljubitelji skupine, ki so te komade tudi dobro poznali. Publika je bila tako nagnetena, da so bila jedra ‘circle pitov’ skrajno skrčena, je bila pa pista za ‘crowdsurfanje’ prosto odprta. Skozi celo koncertno predstavo. Petrozza je nekajkrat pozval publiko naj formira ‘wall of death’. A kot povedano, še najbolje je šlo ‘crowdsurfarjem’.
Zvok? Ni vprašanje. Kot se spodobi. Bend pa ostaja vrhunsko uigran in naoljen stroj. Mille Petrozza poseduje še vedno pravi pravcati strup v svoji vokalni karizmi. Vendor ostaja uničujoč na bobnih, Sami Yli-Sirniö briljanten na solažah, nekdanji Dragonforce basist Frédéric Leclercq, pa je s svojo neukročeno odrsko kinetiko nedvoumno izkazoval, kdo je najmlajši član ekipe. Izvedbo nove Tränenpalast je začinil tudi duet Petrozze s Hiraes pevko Britto Görtz (tako kot to veleva originalna verzija komada)! V finalu pa (pričakovana) klasika Pleasure to Kill in za njo še Violent Revolution. Vse se ogrne v krvavo rdeče barve, ognjene salve švigajo v finale, Petrozza kriči in zahteva nov ‘wall of death’ in koncerta je konec! Brezgrajno zajebano! Za slovo od koncertne recenzije, velja s to oznako postaviti sklepno piko na ‘i’ temu res odlično izpeljanemu koncertnemu spektaklu!
Besedilo: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Nails – setlista:
1. Conform
2. Suum Cuique
3. Violence Is Forever
4. Cry Wolf
5. You Will Never Be One of Us
6. I Will Not Follow
7. Unsilent Death
Exodus – setlista:
1. We Will Rock You (orig. Queen) – taped intro
2. 3111
3. Bonded by Blood
4. Deathamphetamine
5. Blacklist
6. Goliath
7. A Lesson in Violence
8. The Toxic Waltz (z uvodom Raining Blood – orig. Slayer)
9. Strike of the Beast
Carcass – setlista:
1. 1985 (taped intro)
2. Unfit for Human Consumption
3. Buried Dreams
4. Incarnated Solvent Abuse
5. No Love Lost
6. Death Certificate
7. Dance of Ixtab (Psychopomp & Circumstance March No. 1 in B)
8. Genital Grinder
9. Exhume to Consume
10. Corporal Jigsore Quandary
11. Heartwork
Kreator – setlista:
1. Run to the Hills (orig. Iron Maiden) – taped intro
2. Eve of Destruction (orig. Barry McGuire) – taped intro
3. Seven Serpents
4. Hail to the Hordes
5. Enemy of God (plus Coma of Souls intro)
6. Satanic Anarchy
7. Sergio Corbucci Is Dead (taped intro)
8. Hate Über Alles
9. People of the Lie
10. Betrayer
11. Krushers of the World
12. Hordes of Chaos (A Necrologue for the Elite)
13. Satan Is Real
14. Loyal to the Grave
15. Mars Mantra (taped intro)
16. Phantom Antichrist
17. Tränenpalast
18. Endless Pain
19. 666 – World Divided
20. The Patriarch (taped intro)
21. Violent Revolution
22. Pleasure to Kill
21. Apocalypticon (taped outro)
