Založba: Dallas Records (originalni izid Helidon)
Leto izida vinilnega ponatisa: 2023
Produkcija: Goran Lisica Fox (remastering 2009: Matej Zec in Igor Sušanj)
Dolžina albuma: 38.10 min
Zvrst: Alternative Rock
Ocena: 9.0/10
Bilo ne nekoč, ko so se sedemdeseta počasi levila osemdeseta. Bil je reški novi val. Vzniknila je skupina Let 2. Vzniknila, ko sta se za to odločila glavna akterja zgodbe in osrednji kreativni figuri Zoran Prodanovič (Prlja) in Damir Martinović (Mrle), ki sta takrat združila kreativne moči. Prvi je prej sodeloval v zasedbi Umjetnici ulice, drugi pa pri Termitih. Po nekaj mesecih so se Let 2 preimenovali v Let 3, osemdeseta pa so se ravno dobro prelevila v svojo drugo polovico.
Prvenec »Two Dogs Fucking« je danes klasika. Temeljno delo Let 3 formacije. Za mnoge celo najboljše delo Let 3. Recimo precizneje, da ostaja še danes za mnoge najbolj cenjeno delo skupine. Bilo je leta 1989, ko je izšel (posnet je bil v Ljubljani med junijem in decembrom 1988). In bili so analogni časi. Časi, ko je naš prostor (še srečno) capljal za razvojem ‘vse navlake’, ki jo je prinašal razmah snemalne tehnologije in produkcijskih trikov na globalni ravni. Album se je torej rojeval v prostoru, ki je od nekdaj ohranjal pristni krik upora. Krik, ki ruši tabuje! Z iskrivo pronicljivostjo ekspresivne duhovitosti, ki se od nekdaj manifestira po svoje. V skladu z geografskim poreklom. Edinstveno. Album je torej izšel leta 1989 in zelo slabo prenaša novitete, ki so definirale produkcijske standarde na globalni ravni za tisti čas. V bistvu jih ne prenaša, ne absorbira. Veliko lažje je na tem albumu najti direktno vez s prapočelom reškega novega vala, čeprav govorimo hkrati o jasnem artističnem odmiku v sfero nove kreativne dimenzije. O rojstvu nove zgodbe, nove umetniško kreativne sfere.
Vinilni ponatis iz leta 2023 je pravi obliž na rane za vse, ki nimajo Helidonovega originala in ki se ne morejo sprijazniti z zvočno informacijo CD ponatisa tega albuma iz leta 2009, pa čeprav ohranja vinilni ponatis remaster zvoka iz leta 2009, ki sta ga opravila Matej Zec in Igor Sušanj. Vinil je, pač vinil. Ni slajšega zvoka. Obe strani albuma se odpirata rudimentalno in album grabi hipoma. Ohranja živost, organskost in pristni odsev časov v katerih je nastajal ter kot tak doživel utelešenje na snemalnem traku. Stran A se odpira slikovito. S tremi komadi, ki so še danes redni spremljevalci koncertnega repertoarja skupine. Sam u vodi ponotranja največ post punk momentov, ki je bil aktualen v osemdesetih. Bolščave bas linije, oscilacije kitarske mikrofonije polnijo ozadje zvočne slike, diziluziran vokal v središču. Kot reški odsev kakšnih oddaljenih The Mission in The Sisters Of Mercy. In komad gre ‘v fade out’. Ne trebam te, še en večni koncertni favorit, vrača stvari v smer klasične punk abrazivnosti in intenzivneje reflektira prapočelo reškega novega vala.
Prvenec posega po zvočnem eksperimentiranju, kar mu v aranžiranju daje unikum glasbenega dosjeja. Struženju kitar se pridružuje saksofon, ki je v sliki jasno izpostavljen. Na U rupi od smole se Let 3 še koreniteje oklenejo izvoru reškega punka. Je pa pri tem zanimivo, kako so izkoriščali dodatne kitare pri kontrastiranju zvočne krajine. Spretno, koncizno in precizno. Ob destruktivnem podajanju poezije Zorana Prodanovića, je ta zgoščina več kitarskih linij pomemben element, ki intenzivira ekspresivni domet poezije. Destruktivna psihadelija do vseh skrajnosti, s krešendom v finalu.
Sledi umirjanje A strani z Armada, komadom, ki je posvečen navijačem nogometnega kluba Reka. Ritmične strukture povedo o tem vse. Poezije tu ne potrebuje nihče. Rock’n’roll nasršenost faziranja alternira z vskoki tribalnih ritmov, medtem ko stihija vokalnega afnanja in rjovenja nagovarjata kot dodatna instrumenta! In tu je tisti zbadljivi štos Ciklama, ki je skozi kasnejšo ero doživljal številne inkarnacije. Studijske in koncertne (celo leta 2025 na albumu »RKTRD NDRD«). Z banalnostjo, ki je težko besedno opisljiva. Glavno da zbada.
B stran albuma se odpira silovito. S še enim ponarodelim koncertnim favoritom Izgubljeni, ki mora definirati vsak Let 3 koncert v sleherni eri delovanja. »Two dogs fucking« se dvigne strumno kvišku s komadom, ki na albumu strese, kot noben drug. Požene kri po krvožilju. Komad, ki hrumi punkovsko umazano, lovi muzikalno popadljivost in drvi na visokem valu ponotranjene drže rock’n’roll ralyja. S tistim refren »1, 2, 3, 4,…Izgubljeni!!!«, ki ga znamo vsi na pamet. Zora prinaša na albumu zanimiv artistični odklon. Z držo eksperimentiranja, kjer kitarske linije (potaknjene so celo ‘arabeske’) ustvarjajo namerno disonantno naravo v kontrastu gromovni vokalni pridigi. Bolščave bas linije so integralni element aranžiranja skladbe Niodkuda. Posebej prehodni ‘lick’. Drža destruktivnosti na čelu s poezijo in naravo podanih verzov je izjemna. Miren izhod prinaša finalna Veliki dan. Skrajno bizarno karikirano (to zapišem brez zaužitja ‘travnih kukijev’) – kot bi dal mlademu Nicku Caveu v roko The Beatles komad Tomorrow Never Knows in mu naročil naj nekaj naredi iz tega. Absolutni eksperimentani albumski odklon (vpeto je tudi zvočno popačenje, ki evocira brenčanje muhe). Ta komad nakazuje, da je vizija Martinovića in Prodanovića obsegala več, kot tisto, kar nam odstira artistično obzorje vsebine tega hrabrega prvenca, ki velja danes za kultno klasiko alternativnega rocka naše regije.
»Two Dogs Fucking« je in ostaja zelo kvaliteten album. Močan tako v oziru pronicljive poezije, kot v samih idejah, ki definirajo kompozicije. Rock’n’roll unikum, ki je prestal preizkus časa. Nenazadnje, to dokazuje tudi koncertni repertoar, v katerem Let 3 še danes izvedejo vsaj polovico njegovega materiala, ki vedno do obisti obnori njihovo koncertno publiko. Fokus ekipe, ki je prvenec posnela, seva nebrzdano gorečnost, srčnost in fokus. Kompasna igla artizma je za Let 3 zavzela na prvencu čvrsto smer! Ostalo sta zgodovina in evolucija!
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
Stran A
1. Sam u vodi
2. Ne trebam te
3. U rupi od smole
4. Armada
5. Ciklama
Stran B
1. Izgubljeni
2. Zora
3. Niotkuda
4. Veliki dan
Zasedba:
Damir Martinović-Mrle – električno bas, glas, metalna ptica, kugle
Zoran Prodanović-Prlja – vokal
Ivica Dražić-Miki – kitara, glas
Nenad Tubin-Tubin – bobni, glas
Igor Perković-Gigi – kitara
Sodelujoči glasbeniki:
Raoul Valjen – sintetizator (skladbe A1, A4 in B4)
Igor Leonardi – kitara (skladbe A1, A3 in B2)
Mario Marolt – saksofon (skladba A2)
Dalibor Laginja – kitara (skladba A4)
Igor Karlić – akustična kitara (skladba A4)
Siniša Banović – tolkala (skladba A4)
Martin Lumbar – sitar, frula (skladba B4)
Nina Cacadou – spremljevalni vokal (skladba B2)
Tanja Cacadou – spremljevalni vokal (skladba B4)
