Papa Roach, predskupina: Kryn
ponedeljek, 4. 8. 2025
Opatija / Ljetna pozornica / Hrvaška
‘Infestacija Papa Roach’ v letu 2025 se je očitno osredotočila na Evropo. ‘Fotr Ščurk’ je namreč v našo okolico ponovno zavil le dobrih pet mesecev po svoji zadnji turneji (reportaža tukaj).
Tokrat smo infestacijo spremljali v hrvaški Opatiji, ki je ponovno pridala prav poseben čar open air dvorane in naredila koncert nekako še bolj intimen.
Publiko so sprva ogrevali “lokalci” iz Reke po imenu KRYN, ki so kot predskupina po dolgem času res presenetili. V večini primerov tako publika kot mediji najbolj uživajo takrat, ko ogrevalnega benda ni (ko se giblješ okoli štiridesetke predvsem zaradi pomanjkanja Voltaren gela po mečih in kolenih, v mlajših letih pa zaradi neučakanosti headlinerja), vendar so KRYN tokrat poskrbeli za pravo energijsko bombo. Gre sicer za petčlanski metal bend, kot omenjeno iz Reke, ki svojo glasbo gradi na težkih rifih, temačnih melodijah in močnem vokalu, prepletenem z nadzorovano agresijo. S svojim edinstvenim zvokom in energičnimi nastopi so hitro postali prepoznavni na evropski metal sceni.
Prvi album Scars Remind Me jim je prinesel zveste poslušalce in pohvale, decembra 2024 pa so izdali novi album Risset pri založbi SPV / Install Records. Gre za ploščo, ki udarno združuje udarnost kitarskih fraz, velike in grabežljive melodije in besedila, ki hipoma lezejo pod kožo! Agresivno, a polno emocij in strasti.
Pevec je publiko držal ob sebi skozi cel koncert. Publiki ni pustil dihati in ta je bila čuječna in budna vseskozi! Nekateri novinarski kolegi (no, bila sta le še dva poleg Rockline), so po nastopu omenili, da je sprva izgledalo, da bo nek lokalni hrvaški bend s takim performansom morda celo zasenčil headlinerja.
Kryn – setlista:
1. Risset
2. Reminder
3. Waters
4. The Nerve
5. Rewind
Ob točno 21:30 pa se je pričelo zares. Papa Roach zavzamejo oder in se na njem ponosno smehljajo, ker dobro vedo, da jim do živega ne more prav noben ‘iztrebljevalec golazni’. Nemudoma so v svojem elementu in show je res spektakularen. Luči dovršene kot pri kakšni znani ameriški POP zvezdi, ognja pa skorajda več kot pri nastopu Rammsteinov. Morski zrak frontmanu Jacobyju Shaddixu očitno doatno pomaga pri ekspozeju energičnosti. Tudi nazadnje na Dunaju sicer ni stal kot kip, vendar ga je v Opatiji odbijalo kot žogico v profesionalnem pingpong turnirju.
Tokrat so začeli s svojim novejšim komadom Even If It Kills Me, ki je poskrbel za ponovni dokaz, da Papa Roach lahko kljub svoji res dolgi zgodovini še vedno pridobi nove poslušalce, stare pa prepriča v poslušanje novih komadov, kar dostikrat ni enostavna naloga.
Prvi trije komadi so minili kot strela, nato pa, ko se je bend s publiko še bolj zbližal, so se počasi začeli resnejši MC pogovori. Kot smo že omenili v predhodni reportaži, so Papa Roach že v uvodnem delu zelo radi govorili o takrat (daljnjem leta 1993) tabu temi – in sicer o mentalnem zdravju. Nobena skrivnost ni tudi to, da sta bila Chester Bennington (Linkin Park) in Jacoby dobra prijatelja v resničnem življenju. Jacoby je v nedavnem intervjuju povedal, da njegove smrti še ni in je tudi ne bo pozabil. Zato so Papa Roach tudi na Hrvaškem del izkupička zaslužka od prodaje kart in mercha namenili lokalnemu društvu za pomoč mentalno trpečim osebam.
Seveda pa pred komadom Falling Apart ni šlo brez posvetila preminuli legendi Ozzyju Osbournu. Jacoby je vokalno, brez inštrumentalne podlage, odpel refren Changes Black Sabbath-a kot poklon preminulemu princu teme. Tudi tokrat na Hrvaškem ob bolj temačnih temah ni šlo brez opazk. Nekaterim so delovale smešno, za druge so bile neprimerne. Iz publike so se nekateri med refrenom “going through changes” pričeli dreti “Boli me kur***”. Nekaj podobnega, kot je nazadnje našega Igorja zmotilo tudi pri nastopu Dragon Force v Zagrebu, ko se je občinstvo začelo dreti “Svirajte pičke”.
Tudi med trenutkom tišine za vse, ki smo jih to leto izgubili, hrvaška publika ni ravno v celoti dojela geste in so še naprej klepetali in se drli (no, velika večina ne, vendar ko utihne 2000 ljudi na enem mestu, so pogovori tudi peščice zelo izraziti). Nato pa se je pričel komad, ki te mentalne težave opisuje z naslovom Leave a Light On (Talk Away the Dark). Kot je že mogoče iz naslova razbrati, se je Opatijska letna dvorana razsvetlila s pomočjo LED svetilk na mobilnih telefonih, skupaj z luno in šumenjem morja, kar je očitno ustvarilo zelo emocionalno atmosfero, saj se je nemalo (predvsem nežnejšega spola) znašlo v solzah.
Nadaljujemo s še eno bolj znano skladbo Scars in nato z noviteto – Braindead, ki je bila pred Opatijo v živo igrana le nekajkrat. Občinstvo je komad oboževalo, predvsem zato, ker vsebuje tako veliko znanih rifov in surove energije, ki je specifična za začetne Papa Roach albume, da so se tudi starejši poslušalci lahko počutili domače.
Jacoby je bil skozi koncert res razigran kot mali otrok, ko v roke dobi prve Lego kocke. Pri komadu HELP si je, kljub temu, da držal publiko bo sebi vseskozi, ko je hodil med koncertom ob ogradi, ki je ločevala prve vrste od odra, domislil pretegniti noge! Tako se je odpravil čez prav celo koncertno prizorišče, medtem ko je pel komad. Mnogim je ob stiskih rok, objemih, petkah in kepcah obudil otroške “core” spomine. Prav prisrčno je bilo gledati, kako ljudje dojemajo prisotnost vokalista, ki so ga kot mulci poslušali le preko MTV-ja, zdaj pa stoji nekaj centimetrov stran od njih. Jacoby, ki bi lahko prevzel titulo “short king” od legendarnega Derycka Whiblyja, se je sicer dostikrat izgubil v publiki, oboževalci pa so ga lahko locirali podobno kot morskega psa v bližnjem morju – po frizuri, ki je štrlela med njegovim sprehajanjem.
Po petnajsti skladbi Born for Greatness se bend na hitro poslovi iz odra – vendar so vsi vedeli, da to še ni konec, saj Papa Roach še ni zaigral Last Resort. Tokrat brez “svirajte pičke”, ampak s preprostim “we want more” se bend vrne na oder v manj kot minuti. Sledila sta dva legendarna komada Between Angels and Insects in Infest, med katerima Jacoby povpraša publiko, koliko se jih je rodilo pred letom 1993, ko so oni že ustanovili bend. Presenetljivo je po dvigu rok izgledalo, da je publika vnovič dokaj raznolika. Pričakoval bi bolj milenijsko generacijo, vendar je v nekaj več kot dvatisočglavi množici očitno bilo nekaj manj kot polovica milenijcev, vsi ostali pa so bili mlajši.
Sledil je komad, ki bi ga lahko preprosto poimenovali “mešano na žaru” – nekakšen mashup, ki smo mu bili priča že na Dunaju, slavnih skladb bendov kot so Korn, Deftones, Limp Bizkit ter System of a Down.
Pa smo tam! Pri koncu. Edini, ki imajo večji party kot obiskovalci koncerta, so samo komarji. Po parih sekundah tišine na odru se je vedelo, kaj nas čaka, in vsi zaslišijo slavni stavek “Cut my life into pieces”. Publiki se zmeša, rjovi in histerično prepeva komad. Vidni nasmehi na licih vseh članov benda nad odzivom publike ob začetku komada poženejo bend in publiko kot Hondin VTEC motor čisto ob koncu – do konca. Piva v zraku kot na kakšnem Alestorm koncertu, vreščanje pa bi lahko primerjali le s tistim, ki zmaga na loteriji. Povezanost benda in publike je pri Papa Roach res nekaj posebnega. Bend, ki sicer ni imel te prepoznavnosti ob vzponu nu metala in punk rocka v začetku dvatisočih v Evropi kot kakšni Blink 182 ali Linkin Park, so očitno namesto kvantitete šli na kvalitetne poslušalce – tiste, ki Papa Roach slavijo kot svojo religijo in so jim za vsak koncert hvaležni.
Premierni koncert zasedbe Papa Roach na Hrvaškem je bil eden uspešnejših, ki smo jih imeli privilegij deliti z obiskovalci. Obljube ob ponovni vrnitvi so se sicer delile kot kondomi na orgiji, ampak bo za izpolnitev teh obljub potrebno počakati na naslednjo turnejo. Če je to bil ‘zadnji rez’, ga namreč hočemo še enkrat.
Avtor: Helena Medved & Denis Paradiž
Fotografije: Denis Paradiž
Setlista:
1. Even If It Kills Me
2. Blood Brothers
3. Dead Cell
4. …To Be Loved
5. Kill the Noise
6. Getting Away With Murder
7. California Love (2Pac cover)
8. Liar
9. Forever
10. Falling Apart
11. Leave a Light On (Talk Away the Dark)
12. Scars
13. BRAINDEAD
14. Help
15. Born for Greatness
—dodatek—
16. Between Angels and Insects
17. Infest
18. Blind / My Own Summer (Shove It) / Break Stuff / Chop Suey (medley)
19. Last Resort
