Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Cerkno / Glasbena šola / Slovenija
Datum koncerta: 20.05.2017
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 8,00€
Zadnji dan 22. Jazz Cerkno festivala je napočil v znamenju neljubih vremenskih pripetljajev. Pravzaprav enega samega, ki ga je zaznamovalo obilje dežja. Od ranega jutra, pa naprej, v skoraj cel ljubi dan. Po obilnem kosilu, ki ga je pripravila spretna in iznajdljiva kulinarična roka Daria Corteseja in ki smo ga prelili z rundami pšeničnega piva znamke Stiegl, za boljšo krvno sliko ter ozemljitev, pa dodali še krepostni odmerek čobrovega žganja (navadni čober, lat. Calamintha menthifolia), kje drugje, kot v glavni bazi Cerknega, v baru Gabrijel, je napočil čas, da se podamo proti glasbeni šoli. Krajši sprehod torej. Ura bo vsak čas odbila pet popoldan. Tam je namreč napovedal svoj nastop glasbeni dvojec zanimive reputacije. Kitaristka Mary Halvorson in bobnar Tomas Fujiwara. Ne glede na priimke, sta državljana ZDA. Mary velja za posebno kitaristko, ki razvija poseben slog. Na poseben in samosvoj način je združila jazzovske elemente z neoklasicizmom v eklektično izrazno glasbeno zmes. Zelo iskana kitaristka, ki pa sodeluje pretežno z Marcom Ribotom v njegovih projektih in zasedbah. Bobnar Tomas Fujiwara je nenehno aktiven v različnih projektih, najbolj pa je znan po čvrsti kolaboraciji s trobentačem Taylorjem Ho Bynumom.
Prizorišče je bilo zelo lepo zapolnjeno. Obetala se je urica glasbenih sladostrastij edinstvenega izraznega porekla. In res. Mary Halvorson igra na posebej predelano kitaro, ki ima na robu trupa vdelano napravo spominjajočo na Floyd Rose. Za kobilico so strune vodene prav do roba trupa in vpete v to napravo. Ko se punca z dlanjo dotakne strun, se le te upognejo, zvok se popači, dejanja pa magnificira Mary še z istočasno rabo pedal efektov, tudi vah vah efekta. Punca je obložena s pedali, izdatno pa uporablja tudi echo delay. Mary je preigravala svoje avtorske skladbe, na trenutke razvijala izredno bogat harmonični pletež, pri tem pa ni pozabila pridno brali notnih črtovij. Njej slog je resnično poseben. Na prvo hip bi pomislil, da je »pobegnila« iz Frippove kitarske šole. Njene atonalne forme občasno spominjajo na melos, ki ga vpeljuje v svoje stvaritve Robert Fripp, čemur seveda ne ubeži tudi artizem velikih King Crimson, gre torej za eklektično zmes jazzovskih elementov in neoklasicističnih figur. Zato je nota muzikaličnosti in kompaktnih motivskih form vseprisotna. Fragmentacije ni! Mary izkorišča večkrat tudi sosledja odprto zvenečih akordov s katerimi razvija zanimivo muzikaličnost, ki prijetno preseneča zavoljo občasnih atonalnih rešitev.
Tomas Fujiwara je našel v vsem tem druženju enormno veliko prostora za polnokrvno implantacijo raznolikih viž in trikov brezmejnih domislic improviziranja na bobnih. Nenehno na preži, obenem pa se je predstavil tudi kot silno pretanjen glasbenik, ki se zna z neverjetno mehkobo prilagajati vodilnim izpovednim formam, glasbe ki jo skladba Halvorsonova. Srečanje z obema glasbenikoma ja bilo kratko in sladko. Končalo se je prej, kot začelo, tako zanimivo glasbeno izkustvo sta dostavila.
Predstava je bila pospremljena z bučnim aplavdiranjem in vseobčem navdušenjem, ki kar ni hotelo popustiti. Dvojec se je vrnil po obvezni dodatek, potem pa se dokončno poslovil. A le nekje do pol desete zvečer istega dne, saj tvorita Tomas Fujiwara in Mary Halvorson polovico Tomeka Reid Quarteta, zato smo se z obema glasbenikoma kasneje, to je istega dne, srečali še enkrat. V nekoliko drugače podeljenih vlogah.
Sledil je ogled razstave fotografij Žige Koritnika, ki jo je v prostorih prvega nadstropja glasbene šole vodil Žiga osebno »glavom i bradom«, potem pa je sledil, že kar težko pričakovani, naskok na festivalsko prizorišče. A glej ga zlomka. Iz smeri hotela je prihajal koncertni zvok. Nekdo že igra. Ura se je nevarno bližala sedmi zvečer, pravzaprav je odbila že preko sedme. V preddverju hotela, tik pred samim vhodom, ki je pokrit s streho so nastopali Neseseri Kakalulu. Tja jih je pregnalo slabo vreme. A to je že material za naslednjo reportažo, ki povzema hkrati tudi koncertno dogajanje v programu tretjega festivalskega dne.
Galerija slik
