Severni veter iz Hokkaida, francoska eleganca in lovljenje senc: NOISEMAKER, Revnoir in Coldrain razprodali Szene Dunaj
Coldrain (predskupini: NOISEMAKER, Revnoir)
nedelja, 7. 12. 2025
Dunaj / SZENE / Avstrija
Tokratni obisk koncerta si je zaželel podmladek Rocklina, zato je žal (vizualna) reportaža narejena s 5 let starim POCO X3 telefonom in ne opremo, ki si jo je sicer ta koncertni spektakel zaslužil.
Leto 2025 je očitno leto velikega povratka japonske scene v Evropo. Celotno leto, močno obarvano z imeni iz vzhoda, se zaključuje na enak način – eksplozivno. NOISEMAKER na svojem debitantskem evropskem pohodu, okrepljeni s francoskimi novinci metalcore scene Revnoir ter enim iz »The Holy Trinity of Japan’s C« – Coldrain (Crystal Lake, Crossfaith, Coldrain) – so brez večjih težav razprodali dunajski SZENE.
NOISEMAKER japonskim ljubiteljem sodobnega rocka in nu-metala seveda niso neznanka. Kljub temu da so aktivni že od leta 2009, ko so izdali prvenec The 6 Matters of the 6, Evropa do letošnjega leta ni bila deležna njihovega obiska. Na domačih tleh pa sodi četverica med zanesljive festivalske stalnice – od Rock in Japan Festa, Summer Sonica pa vse do Ozzfesta, kjer so si oder že delili z velikani globalne rock in metal scene.
»Howling north wind from Japan«, kot se sami opišejo, izvirajo iz hladnega Hokkaida, kar se pogosto odraža tudi v njihovem zvoku – ostri robovi alternativnega rocka, nalezljive melodije, nu-metal podton in izrazit občutek za pozitivo, zaradi katerega so pogosto primerjani z novejšimi generacijami ameriških hibridnih rock bendov.
Pomembno vlogo pri prepoznavnosti nosi tudi frontman AG, ki že tradicionalno prehaja med rapom, čistim vokalom in kričečimi pasažami, kar je postala ena njihovih najbolj prepoznavnih zvočnih značilnosti. Skupina je iz albuma v album rasla – MAJOR-MINOR, RARA, ter H.U.E. so jih popeljali v sam vrh sodobne japonske rock scene. Z najnovejšimi singli pa so dokončno potrdili, da sodijo med najbolj zrele in mednarodno pripravljene j-rock izvozne artikle.
In – v tipično japonskem duhu natančnosti – so AG, HIDE, YU-KI in UTA oder dunajskega SZENE zavzeli točno ob 19:30.
Z izjemno energetičnim nastopom od prvega do zadnjega trenutka, so publiko, ki je morda prišla na bolj intenzivno musko pozitivno presenetili in jo do dobra ogreli. Kot predstavniki nežnejšega dela tega večera, jim definitivno ni manjkalo crowdsurfrjav in moshpitov, katerega se je v stilu njegovega duhovnega vodje Ryo Kinishite udeležil tudi sam AG, med tem ko je prepeval.
NOISEMAKER so bili definitivno pozitivno presenečenje večera, z eno samo realno napako – odigrali so le šest komadov, preden so oder prepustili Francozom Revnoir. Tako bend kot publika so se razšli z nasmehom na obrazih – tistim pristnim, takim, ki pove več kot tisoč decibelov.
Publika je po njihovem setu letela v smeri merch pulta, kjer je NOISEMAKER v vsega nekaj minutah ostal le še s peščico majic in nekaj nalepkami. Vse ostalo – razprodano. Več kot zaslužena potrditev nastopa in jasen znak hvaležnosti publike. Četverica je ves čas med svojo robo tudi stala, se osebno zahvaljevala vsakemu posebej, se fotografirala in obljubila, da se bodo v Evropo zagotovo vrnili.
Setlista:
1. Something New
2. MAJOR-MINOR
3. SADVENTURES
4. Supernatural
5. LAST FOREVER
6. NAME





































Revnoir, novi varovanci metalcorovskega založništva Arising Empire, so že takoj ob prihodu na oder pritegnili pozornost — še posebej med dekleti — s svojo elegantno oblečno upravo in skrbno urejenimi pričeskami. Vendar uvod v koncert ni bil brez zapletov: vokal je sprva obudil nekaj »kislih obrazov«, a se je pevec Maxime Rodriguez‑Medallo že z drugim komadom vzel v roke in končno sprostil.
Ne gre za pomanjkanje znanja ali talenta — Revnoir so relativno mladi, a odločni. Bend je bil ustanovljen leta 2021, njihova prva EP Coma (2023) je naletela na pozitivne kritike, letos pa so izdali tudi singla Revenge in Night Terror, ki dokazujeta njihovo zmožnost združevanja silovitih metalcore riffov, melodičnih prehodov in subtilnih elektronskih vložkov. Njihova diskografija sicer še ni obsežna, a vsak izid dokazuje, da so na hitro rastoči poti k mednarodnemu uspehu.
Čeprav so v preteklosti bolj peli v francoščini — še posebej v pesmih o temnih čustvih in pretresljivih temah — so se Revnoir vse bolj orientirali k internacionalnemu občinstvu. Tako je publika, četudi niso razumela vseh besedil, brez težav sledila tempu in energiji njihovih komadov.
Najbolj presenetljivo pa je bilo, da so prav zadnji komadi Revnoir‑a prevzeli krono od NOISEMAKER‑a, ki so bili doslej označeni kot »mirnejši« del večera. Njihova premišljena setlista, ki je sprva delovala umirjeno, je na koncu očarala publiko in ustvarila moment, ko so telefoni z lučkami zažareli kot zvezde nad dvorano.
Za mlado zasedbo, ki je še na vzponu, je nastop predstavljal jasno sporočilo: Revnoir niso le »francoski metalcorerji«, ampak bend, ki zna združiti vizualno eleganco, energijo in kompozicijsko zrelost. Bend z velikim potencialom, katerega bomo v prihodnje z veseljem spremljali in videli, kar se bo od njega še razvilo.
Setlista:
1. Into Quiet
2. Bang Bang
3. Night Terror
4. Snake
5. Revenge
6. Crève
7. New World
8. In Limbo
9. 20mg























No pa je prišla ura – 21:25, skoraj čisto točno se začne predvajati Coldrain intro. Prvih nekaj trenutkov je bila dvorana v pričakovanju, med publiko se je že čutilo rahlo potiskanje in nervoza – in potem, bum! – na oder prihaja Coldrain.
Coldrain, bend iz Nagoye, ustanovljen leta 2007, ni potrebno posebej predstavljati tistim, ki spremljajo japonsko rock sceno. Člani: Masato Hayakawa (vokal), Ryo Yokochi (kitara, programiranje), Kazuya Sugiyama (Sugi – kitara), Ryo Shimizu (RxYxO – bas) in Katsuma Minatani (bobni) so bend, ki že več kot 15 let krepi svoje mesto tako doma kot v tujini. Njihov zvok je prepoznaven po močnih metalcore riffih, melodičnih vokalih, screamu in agresivnih, a hkrati izrazito melodijskih aranžmajih.
Njihova diskografija vključuje EP-je Final Destination (2009), The Enemy Inside (2011), ter albume The Revelation (2013), Vena (2015), Fateless (2017), The Side Effects (2019) in najnovejši Nonnegative (2022). Bend je redno turneiral po Evropi in ZDA, nastopil na festivalih kot so Download Festival (UK), Summer Sonic (Japonska) in Rock am Ring (Nemčija), ter si pridobil mednarodno prepoznavnost tudi zaradi petja v angleščini.
Ko so na oder stopili, je bila energija občinstva takoj neustavljiva. Prvi akordi so sprožili val evforije, svetlobni efekti in vizualna scenografija pa so dvignili celotno dvorano. Masato je s svojim karizmatičnim vokalom od začetka FREE FALL opazil, da mu občinstvo je iz rok in ne pušča nobenih drobtin. Nadaljevali so z Paradise (Kill the Silence), publika pa se je vedla kot horda ljudi na Black Friday. Absolutna norost že v samem začetku je povzročilo vidno zadovoljstvo na obrazih celotne zasedbe. Sledil je INCOMPLETE ko se sledil prvi nagovor publike. Masato je z največjim veseljem publiki sporočil, da je koncert uradno razprodan, kar je poželo buren odziv publike in je ponovno povzročil, da so band memberji kar malce zardeli ob vsej naklonjenosti s strani publike.
Prvi razprodan koncert v Avstriji se bo članom Coldrain nedvomno vtisnil v spomn, Masato pa je ob temu obljubil, da dokler jih bodo podpirali, da se bodo venomer vračali v Evropo. Stavek je zaključil nekoliko morbidno s pripombo, da ne vedo, koliko časa bodo še lahko vztrajali, saj se tudi oni starajo. To se morda sliši nenavadno za nekoga, ki ima šele 38 let, a znova pride do izraza ta japonska miselnost: »Če ne moremo dati vse od sebe, ne bomo dali nič.« Pri tako energičnih japonskih bendih, kot so oni, je staranje vedno znova izziv. Coldrain se preposto ne želijo viditi, kot tisti »klasični« ameriški bendi v tej zvrsti metala – zakrnjeni na odru, vsak brenka svoje z minimalnim premikanjem, pevec pa na odru kot na modni pisti se sprehaja samo malce gor in dol – to pač ni japonsko, publiki je vedno treba dati vse od sebe ne glede na vse in Coldrain niso nič drugačni.
Po nagovoru pa prvi komad iz »tastarih« časov The Revelation – komad kateri je pred desetimi leti za 4 minute zaustavil največjo železniško postajo na svetu. Skupaj s Monster Energy so namreč Coldrain nastopili kar na Shinjuku postaji. Seveda, publika obnorela, varko že škili za morebitne padce v moshiptu vendar dela ni imel. REVOLUTION je zopet povzročil tresoče se roke varnostnikov, ker se je že občasno tresla prednja ograja. Tudi tokrat inžiniring ni popustil in čas je bil za nekaj novejših komadov, nato pa Masato vpraša, ali je v publiki kdo, ki je anime fan – mlajša generacija oboževalcev jih namreč nedvomno pozna prav od tam. Začelo se je z animejem Rainbow: Nisha Rokubō no Shichinin, kjer so Coldrain leta 2010 prispevali otvoritveno pesem »We’re Not Alone«. Leta 2024 so z »Vengeance« poskrbeli za opening animeja Ninja Kamui, istega leta pa je Fire Force uporabil pesem »MAYDAY«, ki so jo Coldrain ustvarili skupaj z Ryojem Kinoshitom. Vprašanje pa se je seveda naslavljalo ker je sledil komad, ki je pravtako služil kot otvoritven komad za anime BASTARD! In sicer Bloody Power Fame. Pa smo tukaj… nabito polna Szene dvorana trpi in škripa pol dvorane preide v moshpit in prepeva komad. Masato se nekajkrat uda in prepusti petje publiki, ta pa ga seveda ne pusti ravnodušnega. Dvorana preživela, čas je za najbolj »kjut« komad današnjega večera »Rabbit Hole«, sledi pa MAYDAY. Glasbeni navdušenci so prav pozorno poslušali drugi del komada, ki bi ga sicer moral odpeti že prej omenjeni vokalist Ryo Kinoshita, ampak glej no glej – Masato je vnovič dokazal, da je vokalist mnogih talentov. To smo sicer oboževalci vedeli že leta 2018, ko se je postavil v čevlje legendarnega Chester Benningtona, in je s zasedbo Crossfaith posnel komad Faint, kjer je del Chesterja odpel tako natančno in glasovno podobno, da so mnogo mislili, da gre le za remiks originalnega vokala.
Masato je izrazil svoje navdušenje nad pozvanavjem vseh novejših komadov in je izgledal iskreno presenečen, da publika sledi bolj ali ne novi setlisti tokratnega večera.
Po nagovoru pa sledi zadnji komad tega večera, ki je tudi iz nove plate poimenovan CHASING SHADOWS. Gre za skladbo, ki je bila izdana pred slabimi štirimi meseci na EPu OPTIMIZE, kateri vključuje komade Optimize, Chasing Shadows, Digitoll, Incomplete ter Free Fall. Publika obnori, kot takrat davnega leta 2015 ko se je prvič na evropskih tleh predvajal takratni »paradni konj« Coldrainove zbirke komadov »GONE«. Bend se poslovi, vendar kot je bilo mogoče predvidit, publika nima dovolj, po dvominutnemu dretju publike da želijo še, se bend vrne na oder in začne komad OPTIMIZE, ponovno iz novejše plate vendar ga publika prepeva, kot da ga pozna že vrsto let. Človek, bi si mislil, da bo en bis dovolj vendar publika je želela še. Masato pa jim da izbiro še en ali dva komada – ob dvigu rok s petimi prsti v zraku publika signalizira bendu, da tudi še dva komada ne bosta dosti, bend naudušen nad dejstvom, da je publika še vedno polna energije prične z komadom Envy in zaključi večer s komadom Vengance.
Večer je bil dokaz, da Coldrain ostajajo ena izmed najbolj energičnih in predanih j-rock/metalcore zasedb, ki jih je evropska scena videla v zadnjih letih. Od NOISEMAKER ja do Revnoir in končno Coldrain — vsak bend je dodal svoj karakter in energijo, a Coldrain so večer postavili na višjo raven, kjer so v vsakem akordu, vsaki vokalni liniji in vsakem gibu odra dali vse od sebe. Publika je sodelovala, skakala, pela in ustvarila vzdušje, ki ga težko pozabiš.
Če je nekaj jasno po tem večeru: japonska vnema, karizma in predanost publiki niso le besede, ampak način življenja za Coldrain. In čeprav so stari komadi, anime openingi in novejši hit EP ja OPTIMIZE zapele na ušesa vseh, je bila energija publike tista, ki je zares odmevala dlje od zidov Szene na Dunaju.
Setlista:
1.FREE FALL
2. PARADISE (Kill the Silence)
3. INCOMPLETE
4. The Revelation
5. REVOLUTION
6. Cut Me
7. DIGITOLL
8. Boys and Girls
9. Uninvited (Alanis Morissette cover)
10. Bloody Power Fame
11. Rabbit Hole
12. MAYDAY
13. CHASING SHADOWS
Encore:
14. OPTIMIZE
15. ENVY
16. VENGEANCE
Avtor: Denis Paradiž & Helena Medved
Fotografije: Denis Paradiž & Yamada Masahiro
Video: Denis Paradiž
















































