Testament: Para Bellum
Založba: Nuclear Blast Records
Datum izida: 10. 10. 2025
Produkcija: Chuck Billy & Eric Peterson
Dolžina albuma: 50.24 min
Zvrst: Thrash Metal
Ocena: 9.0/10
“Para Bellum” je štirinajsti studijski album Bay Area Thrash Metal legend Testament. Gre za še eno brezmadežno delo velikih jeznih stricev thrasha! Skrajno abraziven in devastirajoč, a z lepo bero idejnih odklonov, s katerimi izkušeni stari prdci neverjetno spretno kupčujejo, ko govorimo o modrosti, ki narekuje kako je treba zadržati vso brezmejno agresijo kompozicije, a hkrati iz nje izvabiti artistično zanimivost, ki osupne! Da. Osupne, tudi 36. let potem, ko je izšel prvenec “The Legacy”. Testament ostajajo torej tudi po 14. studijskem albumu sinonim legendarne skupine, ki ne zna in ne zmore razočarati. Skupina, ki je skozi čas, seveda ob geniju samega članstva skupine (prave bratovščine), artistično zorela, in evolucijsko spretno korakala s časom razvoja novotarij (nasploh produkcijski možnosti v studiih) ter vse to spretno vpenjala v svojo izvorno thrash metalsko nasršenost.
Skupini se je poleti 2023 pridružil manj znani bobnar Chris Dovas, ki je prej igral pri zasedbi Seven Spires. Hoglan je skupino zapustil znova v začetku leta 2022. Vrnil se je Lombardo, ki je Testament pomagal izpeljati turnejo po Severni Ameriki, vendar pa je tudi ta v avgustu 2023 odklonil vnovično sodelovanje s skupino. Korakati v obuvalu predhodnikov kot sta Gene Hoglan in Dave Lombardo, sploh za mladca, z relativno kratkim stažem, ni mačji kašelj. A skrb je odvečna. Dovas je naravnost nabrušen in zvozi vse natanko tako, kot zahtevajo visoko kakovostni standardi zasedbe Testament. Zasedbe, ki je vselej slovela po tehnični neprekosljivosti. Chris funkcionira duhovito, razgibano, na dvojni boben stopalki skrajno bestialno. Prispel je torej na pravo mesto. To smo izkusili tudi v lanskem oktobru, ko so Testament obiskali vnovič Ljubljano – RockLine recenzija koncerta! S fantom ni šale.
Testament so resno žleht. Tudi zlobnikavi. Še vedno. Chuck Billy rjovi kot nor grizli, ki ga je nekdo nasilno prebudil sredi zimske hibernacije. Znova ponudi več obrazov, pri čemer pa je že naravnost osupljiv v uvodni For The Love Of Pain. Ta skladba se odpira s slikovitim thrash metal riffom a la Testament, vendar pa je to praktično tudi vse kar dobimo od klasičnega thrasha v njej. V tej frazi perfektno imponira cvileči prehodni ton, ko se Skolnick in Peterson neusmiljeno obesita na tremolo. Komad preide že v kitici v izkušnjo, ki ima skoraj več veze z death metalom, kot komercialna dišečnost novih Arch Enemy, če sem malo nesramen. Zlasti zavoljo bestialnega growla razkačenega Chucka Billyja. In več. Komad se proti koncu druge minute ‘razlomi’ in preide v eno minutni black metalski šus, h kateremu se vrača skupina do konca komada, ko spretno alternira z vodilnim thrash metal rifom. Kasneje pogruntaš, da gre za ‘black metalski’ refren. Peklensko trzanje, podprto z uničujočim blast-beatom, z zvočno zgoščenostjo, ki deluje mračno, a do mere simfonično. Sploh izhodna kitarska harmonija. Namig? Gotovo vam je projekt Dragonlord poznan.
Infanticide A. I. in za njim Shadow People vrneta thrash metal na album. Podtikanje pol-tonov vzdržuje v fraziranju toksičnost na najvišjem nivoju. Kupčevanje z muzikalnostjo znova razkazuje izjemno komponistično spretnost. Presenetljiv odklon prinaša balada Ment To Be. Akustična kitarska harmonija v uvodnem delu se preliva v nekaj, kar nagovarja neverjetno starošolsko (pomislite na Return To Serenity iz albuma “Ritual”, stara dobra Metallica je prišla takrat ven recimo s Fade To Black), kot bi ušlo naravnost iz osemdesetih, ko je thrash metal vzniknil na plano in so bili Testament natanko tam. Chuck skoraj s čistim vokalom, a zapeljana v produkcijsko mračnost in muzikalno melanholijo. Tudi dodane simfonične orkestracije ne vnesejo prav nobenega cukra. Nikjer. Fantastičen kompozicijski odklon, ki razelektri nasršen uvod albuma, a vzdržuje izjemno temačnost in brezup.
High Noon vrne album v nov juriš. Harmonije kitar delujejo v tej skladbi posebej zlovešče, rifi, kot da bi bljuvali ogenj na vse strani. Komad, ki se neustavljivo kotali na rušilnem delu dvojne bas boben stopalke. Klasična thrash metalska zadušnica Witchhunt vzdržuje še naprej uničujoč ritemski marš na albumu, potem pa temu sledi še en odklon, skladba Nature Of The Beast, kjer se komada naleze klasičnost stare šole metala, ki odpelje album celo naproti N.W.O.B.H.M. časom. Za tak občutek je blago odgovoren tudi Chuckov clean pristop petja. Srednje hitra Room 117 vrača na album thrash groove, bend razvija skozi jezni teater simpatično mero muzikalnosti. Chuck ostaja nalezljiv posebej v Havana Syndrome, kjer bend znova prilije olja na ogenj, ko spretno alternira med besno kitico in klasično muzikalnostjo refrena! Stik s prvo albumsko ero (1989 – 1992) je neizbežen! Sklepna naslovna skladba verjetno slovi celo po največji dozi tehnične kompleksnosti. Spet je tu potaknjen blackmetalski prehodni okrasek, komad pa uravnotežen s klasičnimi kitarskimi harmonijami starih časov osemdesetih, kjer ostaja mnogo prostora za dobro znano thrash metalsko porogljivost Bay Area jezdecev apokalipse. Izjemen zaključek albuma, ki te samodejno pripravi do tega da pritisneš na predvajalniku gumb z ukazom ‘ponovi’.
Produkcija? Ni debate. Ni vprašljiva. Je vrhunska. Prekrasno zgoščen, živ in mračen zvok, ki lomasti in golta svetlobo pred seboj ter tolče po vseh cilindrih neverjetne ognjevitosti. Gradniki zvočne slike kristalno jasno utripljejo skozi album. Zvok je mojstrsko kontrastiran in zapolnjen. Album deluje živo, na posameznih točkah izdatno povampirjeno, togotno in skrajno razbeljeno. Testament ostajajo v vsakem oziru, ne glede na orjaško vijugavo pot, ki se vije za njimi in ob čemer bi kdo pomislil, da postajajo iztrošeni, tudi na zrela leta, še naprej zelo, zelo prekleto in prekrasno jezni! Kar ponuja glasbena substanca najnovejšega dosežka skupine je le še en dokaz, da skladajo Testament material, za katerega ni daleč laskava oznaka: najboljši metal ta hip. “Para Bellum” je preprosto rečeno mojstrovina.
Avtor: Aleš Podbrežnik
Seznam skladb:
1. For The Love Of Pain
2. Infanticide A.I.
3. Shadow People
4. Meant to Be
5. High Noon
6. Witch Hunt
7. Nature Of The Beast
8. Room 117
9. Havana Syndrome
10. Para Bellum
Zasedba:
Chuck Billy – vokal
Eric Peterson – kitara
Alex Skolnick – kitara
Steve DiGiorgio – bas kitara
Chris Dovas – bobni
