Vesoljni potop Istre z The Sisters Of Mercy in The Godfathers v nedrjih rimskega kamnoloma (2025)
The Sisters Of Mercy / The Godfathers
sobota, 26. 7. 2025
Vinkuran (Medulin, Pulj) / Cave Romane / Hrvaška
Julij 2025! Naša regija je dobesedno natrpana s koncerti! Veliko je terminskega prekrivanja in tehtanja komu boš dal prednost. Tu so festivali, tako kot vedno, ob tem pa še serija samostojnih koncertov, organiziranih pretežno na odprtih prizoriščih. Pravzaprav nič novega, pa vendar! Ko nastopi v obdobju zadnje dekade letošnjega julija na sceno dlje časa trajajoča vremenska nevšečnost konstantno neusmiljenega druženja z nenehnim deževjem in nevihtami, prične človeka grabiti malodušje, saj stvarem tokrat ni bilo videti konca! Ravno dobro smo prispeli v noči iz 25. 7. na 26. 7. iz nalivov na avstrijskem koroškem, kjer smo se udeležili vnovičnega srečanja z legendami rocka Uriah Heep, Bonnie Tyler in Nazareth, že smo obsojeni torej na novo porcijo atmosferske vode!
Vendar je spomin na tisti davni, če ne kar pradavni 11. 3. 1991 in nepozabni koncert kultnih gothic rock in post-punkerjev The Sisters Of Mercy v ljubljanski Hali Tivoli naravnost premočan, da bi mnogo premišljal o tem, ali odriniti na sobotni dan 26. 7. na jug Istre, točneje kraj Vinkuran pri Medulinu, ki je znan po tem, da so tam rimski sužnji klesali skalne bloke za gradnjo puljske Arene. Vizijo apokalipse, ki jo obdajajo visoke stene starega kamnoloma, neslišno ječanje in kričanje večno tavajočih duš, ki jih skozi stoletja ne odveže nihče, pa v vsej tej mračni mučnini vibracij, ojačuje še nova serija nevihtnih nalivov v katerega sva se iz severa peljala naravnost na glavo. Naravnost v Cave Romane na koncert dveh odličnih, recimo jim kar kultnih zasedb, alternativnorockovske vsebine. Pravzaprav je to bila edinstvena kombinacija. The Godfathers – pobalinski punk rock’n’roll, za njimi pa še druženje z eno izmed pionirskih post punk zasedb osemdesetih – nepozabnimi The Sisters Of Mercy, ki so s svojo zapuščino in likom, drastično vplivali tudi na kasnejši razmah gothic rocka, pa tudi industriala. Kombinacija dveh povsem različnih, a legendarnih skupin!
Da stvari niso šle po zlu, se lahko zahvalimo spretnosti organizatorja koncerta, ki je urno priskrbel orjaški šotor pod katerega se je nagnetla nekaj sto glava množica! Recimo okvirne cifre tja med 600 in 700 prisotnih! Program je tekel po urniku! Ob pol devetih zvečer so udarili na odru The Godfathers. Neuničljiva britanska punk rock utrdba, na čelu s silno karizmatičnim vokalistom Petrom Coyneom, ki tudi na zrela leta bestialno grmi s svojo vokalno porogljivostjo skozi pridigo zasoljeno s sarkazmom in cinizmom tipičnega britanskega humorja. Peter Coyne in trije tovariši, to so bobnar Billy Duncanson, kitarist Paul Humphreys in basist Jon Prestley, zatorej niso tratili časa in valili komad za komadom v minutaži dolgi cca 50 minut. Bend je tresel kamnolom in držal publiko na preži skozi plazovito naravo nizanja klasik svojega repertoarja, v katerem so se znašle: This is War, OCD, If I Only Had Time, Cause I Said So, Walking Talking Johnny Cash Blues, v drugi polovici pa so sledile I Can’t Sleep Tonight (Coyne je dejal, da jo skupina posveča legendarnim Ramones), Hup 2 3 4 (Coyne je tu vzpodbudil publiko da sodeluje v prepevanju refrena kar se da glasno), pa Love Is Dead in I Want Everything! Izostala ni niti I Am Not Your Slave iz zadnjega in še vedno aktualnega, devetega studijskega albuma “Alfa, Beta, Gamma, Delta” (2022).
Vse do finala so The Godfathers, ki so v marcu letos nastopili že enkrat na Hrvaškem (bil je Zagreb), tudi s tem nastopom potrdili, da gre za briljantnega koncertnega izvajalca, ki ga na odru ne ustavi nič in ki vselej dostavi na moč prepričljivo predstavo. Prava punkerska narava rock’n’roll vožnje s pričesko zvočno ‘podrte’ garažiranosti, je kronala dejstvo, da so The Godfathers silno rutiniran in izkušen bend, ki ga krasi srčni motor neukročene karizme! Za popolnost detonacije njihovega nastopa je v sklepnem delu poskrbela še Birth, School, Work, Death, ki jo poznajo vsi! Coyne ni skrival navdušenja nad odzivi publike, ki je med koncertom povsem pozabila na pljuskanje z neba, se popolnoma prepustila energiji skupine in skrbela za odličnost povratnih reakcij. Pevec je spoznanje pospremil s komentarjem: “Fuck the rain! We love you, you crazy Croatians!”
Kot da bi nebo uslišalo Coynea, je po nastopu The Godfathers, intenzivnost naliva nekoliko ponehala. Deževanje je vsekakor ostalo, a na ‘znosnejši’ ravni! The Sisters Of Mercy so tako vstopili na prizorišče. Kvartetu je ambient Cave Romane dejansko pisan na kožo. Glede na stas, glasbeno izkaznico in identiteto, to definitivno drži. Kot vselej – obilno zamegljen oder z odrsko razsvetljavo, striktno uperjeno v hrbet nastopajočih! Oba kitarista – Ben Christo (na levi) in Kai (na desni) zavzameta poziciji na pročelju, v ozadju je neminljivi Doktor Avalanche, ki poganja vso ritmično strukturo in kuliso programskega vzorčenja! Na sredini se pojavi znana figura. Vsi čakamo nanjo. Glavni med vsemi! Andrew Eldritch. V značilni pozi, rahlo upognjeni, značilnih gestikulacijah, obvezno so z njim tudi sončna očala. Ovit v opravo nekakšne bele tunike z luknjastimi vzorci, ki bi mu jo lahko seštrikala nekoč davno tega mama, ali babica, se je Andrew med koncertom s počasnimi koraki premikal zdaj z leve na desno, in obratno. Večkrat je pristopil do obeh kitaristov, ki sta opravljala levji delež pri kritju višjih leg. Treba je dodati, da je Andrew vokalno na zrela leta precej opešan in zato opravlja le nižje in srednje lege, pa tudi tu se čuti, da možakarju večkrat zmanjka kakšna dodatna kompresorska brca sape iz pljuč. Je pa seveda z njim na pretežnem delu koncerta nerazdružljiva prijateljica cigareta. Moža ne vidiš potegniti dima, ostaja pa tleča cigareta med njegovimi prsti rekvizit obveznega odrskega inventarja vsakega pravega The Sisters Of Mercy koncerta.
Publika je res opravila levji delež pri vsem. Ob ‘sijajno’ slabi vremenski sliki, ob kateri razmišljaš vse mogoče in se večkrat zalotiš v negativizmu lastnega pesimizma, je publika dejansko sijala. Podobno, kot eden izmed reflektorjev, ki je bil kot žareča krogla uperjen na steno fantastične kulise ozadja, ki so jo tvorile pečine rimskega kamnoloma. Privrženci skupine so prispeli ne le iz Hrvaške, precej je bilo Slovencev (nobena novica dneva, mar ne?), pa tudi nekaj nepogrešljivih Italijanov in celo Avstrijcev. Večina abrahamovcev, ki pa ni pozabila komadov svoje mladosti. Glasno je publika sodelovala in se huronsko odzivala na prav vse dražljaje z odra. Svoje je dostavila tudi serija v gotski kič nališpanih mladenk v prednjih vrstah, ki so z različnimi manevri vseskozi trdovratno iskale pozornost z odra! Kemija je bila odlična. In ta pozitivna narava je nadvladala vse! Tudi vso zmedo tavajočih duš ujetih v vrtinec za njih zagotovo neobičajnega koncertnega kaosa!
Zvok zelo dober! Bend odlično uigran. In bobnar? Ne more zgrešiti, ker ga ni – če si smem dovoliti malo sarkazma? Christo, ki si služi kruh pri Eldrichu že skoraj 20. let in japonski multi-instrumentalist Kai, sta briljirala v svoji preciznosti na kitarah (Kai je dvakrat zgrabil v roke tudi 12-strunsko akustično kitaro), medtem ko sta občasno posegla tudi po bas kitari. S čvrsto ritmično opornico in objemom valujočih klaviatur, je ekipa zgradila nekakšno hipnotično vzdušje, ki te posrka v mračne, sladko-grenke globeli edinstvenosti lika in dela te legendarne skupine. The Sisters of Mercy ostajajo v vsem svoj unikum, ki ne potrebuje dokazovanja! Pridiga karizmatičnega Eldricha ohranja vrhunsko živost odrskega teatra, ki še vedno v vsem prepriča, pa tudi gane! Relikt davnih časov, ki pa vse od komercialnega uspeha pionirskih dni kariere, pa do danes, še ni postreljal vseh življenjskih nabojev.
Krila nore publike, ki je preko ure in pol nosila na rokah kvartet, je torej prispevala bistvo tega nepozabnega dogodka! Ta je ob spretnih manevrih koncertne organizacije torej v polnem uspel, pozabili pa ga ne bomo do konca svojih dni. Ne le zavoljo obsodbe na ‘do gole kože mokro uživancijo’, ki smo je bili deležni ob druženju z dvema kultnima zasedbama, pač pa tudi preostalega spleta okoliščin, ki so intenzivirale občutek apokaliptičnosti tega dne. No, nevihta in strele pa so še kar ostale. Dolgo v noč. Svetile so nam še dolgo po koncertu, ko smo se že vračali proti slovenski meji.
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
The Sisters Of Mercy – setlista:
1. Doctor Jeep / Detonation Boulevard
2. Play Video Don’t Drive on Ice
3. Ribbons
4. Alice
5. Crash and Burn
6. Summer
7. Giving Ground (orig. The Sisterhood)
8. I Will Call You
9. Marian
10. Quantum Baby
11. Eyes of Caligula
12. More
13. But Genevieve
14. I Was Wrong
15. Here
16. When I’m on Fire
17. On the Beach
18. Temple of Love
—dodatek—
19. Never Land (A Fragment)
20. Lucretia My Reflection
21. This Corrosion
