Kraj: Bluesiana Rock Cafe / Velden Am Woerthersee / Avstrija
Datum koncerta: 10.03.2008
Število obiskovalcev: 200
Cena karte: 30,00€
Nekatere stvari se nikoli ne spremenijo. Vzemimo za primer vztrajno nagubano pročelje glavnega RockLine urednika in neumorno, a vseeno še vedno dokaj bledo Jernejevo Buster Keaton imitiranje. Kakorkoli že, v kategorijo stalnic v konstantno spreminjajočem se vsemirju pade tudi gospodič z imenom Richie Kotzen. Izjemni glasbenik očitno postaja eden rednih gostov Bluesiane. Nazadnje jo je namreč obiskal nedolgo nazaj, točneje 30. oktobra 2007 (RockLine reportaža tukaj), navdušenje, ki ga je postanek legendarnega kitarista takrat pustil za sabo, pa je pri obiskovalcih takratnega koncerta, prisotnost določenih terapevtskih metod gotovo upravičevalo še dolgo v leto 2008.
Richie Kotzen koncept je tako preprost, da je že zaradi tega sam po sebi briljanten. Vzamete glasbenika na višku svojih ustvarjalnih moči, ki je tako s pojavo, kot s senzacionalnostjo interpretacijske širine, v bolj kot ne ustaljene tirnice težkega rocka uspešno utiril par nič manj nevarnih glasbenikov Johnnya Griparića in neuničljivega Pata Torpeya. Fenomenalno! Skupek treh navihanih stricev tvori izjemno kompaktno glasbeno celoto, dinamitni power trio, ki po dobro znani formuli podobno zasnovanih projektov, trese hlače vsemu naključno mimoidočemu poslušalstvu. Verjetno ni potrebno posebej izgubljati besed, oziroma trošiti časa ob poudarjanju dejstva, da Kotzen že dolgo ne potrebuje uslug renomeja ex – Poison ali Mr. Big kitarista, vsaj kar se spodobnega polnjenja avditorija velikosti Bluesiane tiče. Ta se je včeraj zvečer ponovno predajala intenzivnemu navzemanju tudi dostojnega deleža slovenskega znoja, kar lahko navsezadnje razumemo tudi kot prijetno vzpodbudo pri vselej duhomornemu razsvetljevanju podalpskega živeža.
Kotzen je oder “naskočil” točno ob pol desetih. Oborožen z alternativnim repertoarjem, oropanim prejšnjič lepo izpeljane Shapes Of Things, a s finim kombiniranjem očitnega, torej standardne Stand, z leskom novejšega materiala zadnje plošče The Return Of The Mother Head’s Family Reunion. Zanimivo, a njegov bledolični obraz je sprva dajal vtis dokaj naveličanega možakarja, česar pa v funky rock eksplozivnosti uvodne Losing My Mind ni bilo moč zaslediti. Od tu naprej so dogodki kmalu krenili v tipično smer Richijevih koncertnih nastopov. Z ognjevito A Love Divine je večer samo še pridobival na karakterju in intenzivnosti, z nedvomnima vrhuncema, Feed My Head in očitno že vseljudske Go Faster, pa nas je Kotzen ponovno prepričal na vseh frontah. Richie je včeraj zvečer pravzaprav v rutinskem slogu ponovil že videno. Njegova četa se je skozi nastop prebijala povsem disciplinirano in po šolsko dresirano, brez konkretnejših odstopanj od zastavljene smeri. Mogoče le redko izjemo fenomenalne demonstracije Patovih tolkaških sposobnosti, ki so še dodatno zbombardirale naše že tako iznakažene bobniče.
Seveda razlogov za čarobnost Kotzenovih šovov ne gre iskati samo v direktno dostavljenih hard rokerskih mineštrah, najsi bo še tako užitnih. Vrhunsko izvedeni Fooled Again in Faith sta ponovno jasno nakazali ločnico, ki izraznost Richie Kotzena ljubosumno ograjuje od preštevilnih “fast food” ekvivalentnih sodobnih glasbenih eksperimentiranj. Dokaz kitaristovega dobro izostrenega čuta za sentimentalnost, kot seveda tudi dinamiko, je še eden v seriji Richijevih adutov, za katere smo lahko še kako srečni, da smo jim bili vnovič priča. Richie se je s sebi lastno melanholijo ponovno gibal blizu vsem dobro znanim baladnim oblikam iz konca osemdesetih let, a s prisotnostjo nekakšnega skrivnostnega podtona, fantastičnega bogastva zvoka in idej, ki z leti intenzivne glasbene dejavnosti postaja vse privlačnejše, da ne rečem celo nuja za vsakega klenega ljubitelja rock & rolla, ali če hočete hard rocka.
Richie Kotzen je torej poskrbel za še enega v vrsti nepozabnih Bluesianinih večerov in roko na srce, česa drugega od njega tudi ni bilo pričakovati. Dve uri trajajoče pljuvanje krvi, ki je kot davek lastne intenzivnosti, zahtevalo tudi dobršno mero kitaristovega glasu, je minilo kot bi mignil. Izjemen nastop, ki je Kotzena vnovič proslavil v vlogi glasbenega zanesenjaka, popolnoma kompatibilnega kriterijem največjih svetovnih rokerskih zvezd!
Besedilo: Daniel Pavlica
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1. Losing My Mind 2. A Love Divine 3. Fooled Again 4. Faith 5. Dust 6. So Cold 7. Chase It 8. High 9. You Can’t Save Me 10. Doing What The Devil Says To Do 11. Feed My Head 12. Go Faster 13. Shine 14. Stand —dodatek— 15. Remember 16. I’m Losing You 17. Mother Head’s Family Reunion
Galerija slik
