Raven (predskupina: Kämaradi)
petek, 4. 9. 2026, ob 20.00 h
Zagreb / Hard Place / Hrvaška
Raven so legende prvega vala britanskih heavy metal skupin. To je tisti val, ki je postavljal temelje za razmah metala na globalni ravni. Bend sta brata John in Mark Gallagher ustanovila že leta 1974, a ko je izšel prvenec “Rock Until You Drop” leta 1981, v obdobju, ko so za kratek čas prevzeli žezlo na tronu metala Saxon (“Denim And Leather”), naglega vzpona Iron Maiden (“Killers”), pa tudi serije odličnih albumov generacijskih sodobnikov – naštejemo na hitro le nekatere md njimi: Tygers Of Pan Tang – “Spellbound”, Samson – Shock Tactics, More – “Warhead”, Praying Mantis – “Time Tells No Lies”, Girlschool – “Hit And Run”, ahhh in seveda Venom – “Welcome to Hell”, so se Raven že s prvencem zelo udobno umestili med najbolj vroče novo prišleke na mladi sceni metala. “Wiped Out” (1982) – drugi studijski album jim je prinesel prvo uvrstitev na britansko lestvico, kar je skupini po izidu tretjega albuma “One For All” (1983) odprlo na stežaj vrata do svetovnih odrov, saj so Raven v tistem letu mdr. podpirali takratne mladce Bay Area thrash metala Metallica na njihovi prvi turneji. Večina zgodnjih thrash metal zasedb, na čelu z Metallico, štejejo Raven za eno ključnih skupin glede vpliva pri oblikovanju njihovega zvoka in sloga. Sledila je sklenitev pogodbe z Atlantic Records in to še preden so z isto založbo sklenili pogodbe Metallica in Anthrax. Potem je izšel album “Stay Hard”, ki je navrgel skupini manjši hit On And On,…
Raven niso nikdar razpadli. Tudi v časih, ki so sledili po osemdesetih in še zdaleč niso bili rožnati za klasični heavy metal, so vztrajali, snemali in izdajali nove studijske albume ter nastopali na odrih.
Evropska turneja “Can’t Take Away The Fire”, posvečena promociji v lanskem letu izdanega istoimenskega EP-ja, je Raven naposled prvič pripeljala tudi v hrvaško prestolnico Zagreb. V Sloveniji so Raven nastopili dvakrat: leta 2015 v Orto baru in leta 2017 na festivalu Metaldays. In da. Ves čas smo jih zelo pogrešali. Kdor je kdaj izkusil njihovo neposrednost in odrsko vživetost, ve da je to trio, ki te pošteno strese, ko se srečaš z njim v živo.
No, brez predskupin seveda ne gre. To pozicijo so tokrat v klubu Hard Place zasedli zagrebški Kämaradi, ki so v sestavi Željko Struški – Žac (bas kitara, vokal), Mihael Mikac (kitara) in Mateo Češković (bobni), ogrevali publiko v dobrih 40 minut nastopa. Bend poseduje kilometrino, izkušnje in je na tem nastopu dokazal, da jim klubska prizorišča še zdaleč niso tuja. Drvel je skozi primordialno zasnovani format heavy metala, v katerem so izrazito zažrti elementi garažnega punka in hardcorea, pa tudi kotalečih prvin rocka in rolla, pri čemer je odlično izkoristil ponujeno minutažo in pošteno nakuril publiko, ki jih je prišla podpret pred oder. Repertoar je skupina sestavila iz doslej izdanih albumov “Surovo i sirovo” (2018), “Metal infekcija” (2022) in EP-ja “Impetus” (2016). Bend pripravlja novo ploščo. V angleškem jeziku. Korektno, silovito in zavzeto so se lotili nastopa Kämaradi. Nastop je držal kvišku tudi zelo dober zvok. Vse v enem, zelo prijetno uvodno ogrevanje, pred prihodom N.W.O.B.H.M. legend.
Raven so krenili na oder ob deseti uri zvečer! Koncert so odprli kar z istonaslovnim singlom aktualnega EP-ja po katerem je imenovana tudi nova evropska turneja “Can’t Take Away The Fire”. Mark in John sta v trenutku postavila stvari na svoje mesto. Kilometrina je izjemna. Izkušnje, seveda pa predvsem rutina! Izjemna je samozavest, ki jo izžareva ta trio. Oba Gallagherja sta izjemno nalezljivi figuri. Njuna komunikacija s publiko je lucidna, takoj zlezeta pod kožo, tako da jima ješ iz roke. John, ki je med premorih vseskozi skrbel za hudomušne komentarje, ohranja neverjetno vokalno formo. Vse visoke lege zadene z lahkoto. Kot da vseh let po osemdesetih nikdar niti ni bilo. Neverjetno. Brezžični mikrofon mu omogoča znatno večjo agilnost. Mark je pravi kitarski heroj. Koliko potu je preznojil skozi uro in pol nastopa? V hektolitrih je tekel iz njega. Tolikšne vživetosti, kot ju razvijeta oba Gallagherja in za povrhu na prizorišču, kjer lahko to užiješ, kot na dlani, srečaš le redkokdaj. Pri je treba imeti v uvidu da bo John oktobra napolnil 68 let, Mark pa jih je februarja vknjižil lepih 66. Številki nista nedolžni, forma obeh pa je izjemna. In energičnost, ki jo sevata in ki je držala visoko kvišku publiko Hard Placea in to na najvišjih obratih!
Setlista pisana na kožo največjim die hardom! Novejši material je obsegal izvedbo točk zadnjega albuma “All Hell’s Break Loose” in predhodnika “Metal City” (2020), sicer pa je glavnino repertoarja zastopala četverica prvih štirih studijskih albumov z integracijo sladkorčka Pick Your Window iz albuma “Life’s A Bitch”, ki je leta 1987 popravil okus za malo preveč zloščenim predhodnikom “The Pack Is Back”. Po uvodni skladbi pa naravnost na glavo dalje z Rock Until You Drop klasiko Hell Patrol, tremi novejšimi, ki se perfektno vežejo na vse kar stoji za imenom Raven (The Power, Top of the Montain in Surf the Cunami), potem pa vse do konca koncerta, bolj kot ne le še nostalgija starih časov! Šussss! Do bolečin! All For One, Rock Until You Drop, Faster Than The Speed of Light, On And One, Break the Chain.
Prva med naslovno skladbo aktualnega albuma “All Hell’s Breaking Loose” je po dveh tretjinah komada vrglo ven elektriko, kar je bend rutinirano saniral tako, da je v ogenj poslal Mikea Hellerja, da je ta kar v temi odbobnal solažo in s tem kratkočasil publiko. Tehniki so hitro odpravili težave in koncert se je razmahnil dalje z nezmanjšano intenziteto.
Bend je presenetil z medleyem priredb, česar po moji oceni, Raven koncerti niti malo ne potrebujejo, ker poseduje skupina resnično preveč odličnega avtorskega materiala, ki bi mu človek veliko raje prisluhnil, kot pa priredbam. medley je sicer podžigal publiko v finalu, John je v uvodu zaigral intro Led Zeppelin klasike The Rain Song, potem pa je bend prešel na UFO točko Rock Bottom, ki jo je prelil v Priest klasiko Victim of Changes, to pa sklenil še s porogljivo Sabbath klasiko Children Of The Grave. Vrelišče je doseglo vrhunec prav v sklepnem delu koncerta, ko se je trio lotil še ene “Wiped Out” klasike Chain Saw in sklenil koncert na najvišjem nivoju. Pod črto nepozabno!
Ob vsem je treba izpostaviti tudi garaškega bobnarja Mikea Hellerja, briljantnega mladeniča, ki udriha bobne za Raven vse od leta 2017 dalje! Brez njega ta mašinerija nikdar ne bi sijala na odrih tako intenzivno, kot smo to doživeli tudi v Zagrebu.
K temu je treba dodati, da sta oba brata prešla pred kratkim težko obdobje zahtevnih operacij, pri čemer je Mark dobil zaradi obrabe hrustanca nov gleženj, John pa se je za las izmuznil najhujšemu, saj so ga zaradi krvavitev na možganih morali nemudoma operirati, pri čemer je treba imeti na umu, da lahko najmanjša napaka pri takšni operaciji, ali predolgo čakanje na poseg, povzroči katastrofo. K sreči je z Johnom vse v najlepšem redu, Mark, ki je v dobesednem smislu prvi pravcati odrski peklenšček, pa se po koncertih ne zvija več v bolečinah. Tako je jasno, da bodo Raven še igral in snemali! In upajmo, da jih srečamo znova kaj kmalu. Legende so legende! Neustrašne, srčne, edinstvene! Poklon in spoštovanje. Odličen koncert. Presunljiv! Po koncertu so vsi trije glasbeniki prišli med občinstvo, se rokovali, kramljali, delili podpise, se fotografirali,…. Petkov večer v Hard Placeu, se je torej še kar nadaljeval,…
Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Raven – setlist:
1. Can’t Take Away the Fire
2. Hell Patrol
3. The Power
4. Top of the Mountain
5. Surf the Tsunami
6. All for One
7. Rock Until You Drop
8. Guitar Solo
9. Faster Than the Speed of Light
10. Pick Your Window
11. For the Future
12. Bass Solo
13. All Hell’s Breaking Loose
14. On and On
15. Break the Chain
16. Rock Bottom (with The Rain Song intro on bass) / Victim of Changes / Children of the Grave
17. Chain Saw
