Kraj: Postojna
Datum koncerta: 24.09.2008
Število obiskovalcev: 200
Cena karte: 14.00€
Juhuhu, Postojna Blues je spet tu! Tako je, v četrtek se je z žvenketom prvega v seriji koncertov začela že 5. sezona enega najprestižnejših festivalov na slovenskem, festivala postojnskega bluesa, ki bo do konca marca 2009 nedvomno popestil glasbeno dogajanje na sončni strani alp. No, vsaj sodeč po izjemni predstavi, ki jo je za nas pripravil neuničljivi in nalezljivo žametni glas prvaka soula Ronnie Jonesa. Gre za enega najbolj pristnih soul izvajalcev moderne dobe, kar pa ob dejstvu, do gospod neguje že zavidanja vrednih 71 let, seveda ne preseneča. Ronnie Jones je kljub izjemni raznovrstnosti glasbenega izraza v prvi vrsti predstavnik stare šole, kar je seveda botrovalo vokalno inštrumentalni pestrosti večera, kjer sta kraljevala blues in soul.
Ronnie Jones se je Postojni predstavil z družbo simpatičnih italijanskih glasbenikov, katerih najsvetlejša točka je bil stari znanec Mike Sponza. Sponza ni igubljal časa in je nemudoma pristopil z jadranjem na sila všečni r/b ritmiki, katero je kmalu zamenjal z impresivnim naborom funky rifov. Kot je od postojnskega staroselca za pričakovati, Mikeu gode nastopati v veliki dvorani predjamskega dvorca. Povsem sproščen in vidno opogumljen z vlogo glavnega krmarja zasedbe kitare, hammonda in bobnov, se je mali italijanček hitro znašel v svojem elementu. Sponza se je spustil v improvizirani kitarski dir, ki ga je prikazal v sliki izjemnega rokovalca s prijemi blues in funk porekla. Kakorkoli že, možnosti, da bi Mike Sponza uspel ukrasti večer RJju, pa so se zdele od prvega trenutka, ko se je Ronnie svojemu italijanskemu kolegu pridružil na odru, minimalne. Ronnie Jones se je postojnski publiki najprej predstavil z What’s Going On Marvina Gayea. Lepo povzeta izvedba je prepričala s toplim vokalom, ki se je že uvodoma izkazal za mehkega potomca stare šole soula.
Rock Me Baby je odzvenela kot zanimiv poizkus križanja BB Kinga s ščepcem soula. Torej energična žanrska mešanica, ki je med dotlej strnjenimi vrstami Ronnie Jonesa povzročila nemalo razburjenja. Nebrzdano navdušenje je najprej zahtevalo “glavo” sicer vselej suverenega klaviaturista (njegovo ime mi je v vrtincu direndaja na žalost ušlo), ki je z nekontroliranim trilčkanjem ušesa poslušalstva pošteno načel. Za hipec se je zdelo, da bo Ronnie krenil po isti poti. Kot mojster soula se namreč agresivnega vokalnega grganja ne loteva ravno pogosto. Od pretiranega napenjanja glasilk so ga uspele obvarovati njegove vokalne predispozicije, ki vendarle domujejo v mehkejših vodah. Ali pač. Jones me je demantiral že z naslednjo izvedbo, osupljivo interpretacijo Stormy Monday Blues nesmrtnega T – Bone Walkerja. Pri slednji Jones ni pozabil poudariti, da je v preteklosti glasbeno sodeloval z nekaj res zanimivimi imeni kot so starosta angleškega bluesa Alexis Korner, Mick Jagger, Rod Stewart, na seznamu pa je ostalo dovolj prostora tudi za veseli par “kremastih bratov” Jacka Brucea in Gingerja Bakerja. Kakorkoli že, Stormy Monday Blues je bil nesporni favorit večera, dinamično izjemno podkovan, z ravno prav izpostavljenim ambientalnim momentom. Ronnijev glas je najimpresivnejši prav v takih trenutkih, ko hammond in kitara iz ozadja komaj opazno prežita na sleherni vokalni manever.
Ronnie je zatem z ostro funky sinkopiranimi korakanjem odgalopiral v Mustang Sally, staro Mark Rice klasiko, veliki večini najbolj poznano po preobleki Wilsona Picketta. Skladba je bila do danes deležna že nešteto raznobarvnih preobrazb, bolj pogrešljivih kot tudi tistih nepozabnih. V kategorijo slednjih lahko z gotovostjo parkiramo tudi četrtkovo Jonesovo interpretacijo. Aranžmajsko zvito obdelana “punčara” je navdušila z navušujočim zavijanjem Ronnijevih vokalnih linij, sijajnimi glasovno spremljevalnimi obrati ter na koncu koncev še z briljantnim solom idilično razpoloženega Sponze. Mera je bila polna, kot se je razpoloženi Ronnie Jones za nameček lotil še hecne imitacije Jamesa Browna. Odziv publike je bil instanten, vsekakor pa pravšenj za prihod že tradicionalnega postojnskega intermezza, torej kratke pavze.
Nadaljevanje je minilo v režiji Sponzine skovanke 19 Years Old, všečne mešanice blues, jazz in soul dišavnic, katerih opojne arome je z Ronnijevim prihodom zamenjala Charlesova Night Time Is The Right Time, tokrat z Laro v vlogi spremljevalnega vokala (verjetno vam bo priimek Baruca v tem primeru povedal kaj več). Še ena misterija več je bila razrešena ob udrihanju uvodnih taktov All Night Long, ki so s prstom kazali na Billie Jean in z njo povezane grehe Michaela Jacksona. Skladba je vnovič opozorila na kohezijo mojstrov glasbenega izražanja največjega kova, seveda ob obvezno improvizirani govorici kitare in hammonda. Neuničljivi Ronnie Jones je od tu naprej vajeti večera prevzel v svoje roke. Navdušil je z tradicionalnim koralnim napevom Down By The River Side, ki je bil serviran kot ponavadi, torej kot “mamac” za ubrano petje publike. Tudi Postojna v tem pogledu ni bila nobena izjema. Z bučnim odobavanjem publike je bil sprejet soul/funk rušilec The Feeling Is Gone, ki je ob vsespošnemu navdušenju nekaj atletskega duha prebudil tudi v čokatemu telescu Mikea Sponze (fant se je namreč lotil poplesavanja na eni izmed miz). Ostalo je tudi dovolj časa za soul inspirirani sprehod skozi Superstition lovca na jelene Stevie Wonderja, in v bisu še Proud Mary, katere naj bi se Ronnie Jones lotil izključno zaradi gostoljubja postojnske publike. Najbolj pa je 71 letni glasbenik šokiral s spiritualnim nagovorom Motherless Child, spremljanim s strašljivo gotskim hammond ozadjem, podkrepljenim še s karakternim vokalom. Motherless Child je predjamski dvorec v trenutku pripravila do molka. Skladba je nosila nenavadno morbiden priokus, diktat katere je bila razporejena vokalna formacija, s katero je Ronnie Jones hitropotezno demonstriral glasbeno evolucijo od spiritualizma, preko bluesa, do zadnjega stadija, ki mu danes pravimo rock & roll. Perfektno!
Besedilo: Daniel Pavlica
Fotografije: Mojca Perdih
Setlista
1.Uvod
2.Something
3.Walking
4.What’s Going On
5.Rock Me Baby
6.Stormy Monday Blues
7.Somebody To Save Me
8.Mustang Sally
9.19 Years Old
10.Night Time Is The Right Time
11.All Night Long
12.Motherless Child
13.Down By The River Side
14.The Feeling Is Gone
15.Superstition
16.Kansas City Woman
17.Proud Mary
Galerija slik
