Avtor: Urban Bolta
Kraj: Rock Cafe / Postojna / Slovenija
Datum koncerta: 23.04.2010
Število obiskovalcev: 300
Cena karte: 12€
Enega zadnjih večjih dogodkov v postojnskem Epicentru so pred krajšim premorom, ki mu bo bržkone sledila prenova lokala, v soboto 24. 4. obeležile Divlje jagode. Kompeks, ki si je v zadnjem letu spet priboril ugled enega pomembnejših rock prizorišč notranjske, je namreč v procesu menjave lastništva in njegova usoda trenutno ni povsem jasna. Vsekakor pa je bil večer z legendami jugoslovanskega hard rocka več kot dostojen sklep in primeren povzetek vsega, kar se je v Epicu dogajalo v zadnjih nekaj mesecih.
Koncert je zastavila skupina Črna gradnja, sestavljena iz prekaljenih notranjskih glasbenikov, ki je publiko dodobra ogrela v predprostoru. Tam smo tako lahko slišali nekaj zimzelenih priredb skupin Deep purple, ZZ top in Judas priest, nato pa se je dogajanje preselilo v veliko dvorano, v kateri je prostora za kakih petsto glav. Razkošni koncertni interier, kakršnih v Sloveniji vsekakor primanjkuje, bi se brez težav lahko meril z ljubljansko Šiško, četudi je bilo v Katedralo (ime velike dvorane Centa urbane kulture) bržkone vloženo neprimerno več sredstev. Ob teh dejstvih sta menjava lastništva in vprašanje bodoče dejavnosti v Epicentru še toliko bolj zaskrbljujoča.
Vse skrbi pa so vsaj začasno okoli polnoči pregnali Zele Lipovaća in kompanija ter nas ob poznanih ritmih pomladili za dobrih dvajset let. Pred toliko časa so namreč Jagode s skladbami, kot so Motori, Ciganka in Let na drugi svet suvereno osvojile primat jugoslovanskega trdega rocka. Ob teh zdaj že ponarodelih napevih so nam postregli tudi s (pre)številnimi baladami iz svojega starejšega repertoarja ter klasikami Kap po kap, Autostop in Konji, ki jih je po rošadi z Islamovičem, katerega je Bregovič izmaknil Jagodam, na istoimenskem albumu opeval Tifa. Seveda ni manjkal niti obvezen Turski marš, Zeletov zaščitni znak in neizpodbitni dokaz njegovega kitarskega mojstrstva.
Od stare garde Jagod je bil na odru le basist Zlatan Čehić, ki je sodeloval na albumu Vatra, ostali člani skupine, vključno s spremljevalnima vokalistkama, bobnarjem in kitaristom/pevcem Osmanovićem pa so bili nekoliko mlajšega rojstnega datuma. A to ni niti malo vplivalo na nastop in zvok, ki sta bila v vseh pogledih izvrstna. Zele je pač perfekcionist in glasbenik stare šole, v kateri štejeta točnost in prefinjeno uho. Prav zato so koncerti Divljih jagod še vedno prav posebno doživetje, če pa k temu dodamo še notranjsko publiko, ki je že od nekdaj naklonjena tršim zvokom, je splošna nirvana dosežena.
Po dvournem nastopu je ekipa Rocklinea opravila še krajši intervju, ki bo v kratkem na straneh vašega priljubljenega spletnega časopisa, in kjer smo izvedeli nekaj podrobnosti o snubitvi Zeleta s strani skupine Whitesnake ter zanimivosti o njegovih kitarah. Izčrpani a vidno zadovoljni Lipovača je zmogel še toliko moči, da je avtorju reportaže podpisal vinilko Vatra, nato pa se je legenda jugoslovanskega rocka počasi odzibala v zaodrje.
Fotografije: Urban Bolta
Galerija slik
