Avtor: Aleš Podbrežnik
Kraj: New Age / Roncade (Treviso) / Italija
Datum koncerta: 04.02.2011
Število obiskovalcev: 350
Cena karte: 25,00€
Tako gre to. Človek tehta med vsem mogočim, ko sta Slash in Axl Rose daleč vsaksebi. Nobena verzija nobene zasedbe ni zadostna, da bi vrnila magijo Guns N’ Roses na oder iz njihovega zlatega obdobja. Ne Slasheve skupine, ne Axlovi današnji “pokrpani” Guns N’ Roses, ne McKaganovi Loded, ne trilijon “tribute to” skupin. Nič. Tu je regenerirani in belega ozdravljeni “Apetite For Destruction” bivši Guns N’ Roses bobnar Steven Adler s svojo formacijo Adler’s Appetite. Seveda tudi to ni tisto, vendar v kolikor iščete pravi L.A. duh hard rock pristopa, klubski, pristen, surov in nezloščen, bi to nemara bil tisti nekako danes najbližje živeči približek klasičnih Guns N’ Roses, oziroma Guns N’ Roses prve ere, do leta 1990. Nasploh naraste apetit, ko se človek sprehodi skozi garnituro članov, ki obkrožajo Stevena Adlerja. Tu je LadyJack pevec kanadskega porekla Rick Stitch, pa Enuff Znuff basist Chip Z’nuff, Faster Pussycat kitarist Michael J. Thomas. Postavo zaokrožuje še Quiet Riot kitarist Alex Grossi, ki pa ga je za to evropsko turnejo zamenjal možakar z vzdevkom Robbo. Ta dejansko spominja malček na Briana Robertsona. Slednji si je tak vzdevek pridobil v kratki romanci z Motorhead med letoma 1983 in 1984. Grossi je moral izpustiti evropsko turnejo z Adler’s Appetite zaradi obligacij do reaktiviranih Quiet Riot.
Naše klasično pribežališče, kadar se hodi obiskovat koncerte po Italiji, je seveda dobri stari klub New Age v industrijski coni mesteca Roncade pri Trevisu. Po pričakovanju, je bil klub ob otvoritvi le do slabe tretjine izpolnjen, pa čeprav je Steven Adler že obiskal s svojo skupino ta klub v preteklosti in so Adler’s Appetite občestvu severne Italije prav dobro poznani. A naši zahodni sosedje imajo pač dnevni bioritem pomaknjen za tri ure nazaj, zato se pri njih začenja resnično veseljačenje tam okrog desete zvečer, ali še kasneje.
Roko na srce, tudi ime predskupine Knock Out Kaine ne pove mnogo. Gre za štiri kompanjone, z značajem “umazancev” potisnjenih na rob družbe, vzmetjo uporništva, porogljivosti in nepokorščine. Zasedba, ki seveda glam čičkarij ni izključila iz osebne prtljage, v postavi Dean Foxx (vokal), Jimmy Bohemian (kitara), LFB (bas kitara) in Danny Krash (bobni), je v slabi uri skušala razgrevati občinstvo, tako da je predstavljala izdani EP “KandyKaine”. Lepo igranje, simpatična predstava, vendar premalo, da bi kakorkoli uspeli fantje pritegniti dovolj pozornosti in se vtisniti v zavest kot postava, ki prinaša na prizorišče kaj posebnega in omembe vrednega. Vsekakor ne skrivajo značaja odraščanja ob zvokih Guns N’ Roses, kar vsekakor izraža zlasti vokalno jemanje verzov pevca Deana Foxxa. Med avtorskim repertoarjem pa v živo zlasti zažiga Little Crystal, pa za njo perverzija Goin’ Down (She Goes) ter baladna Coming Home. Zasedba je konkretneje prebudila občinstvo z The Cult vključkom Rain. Kvalitetno, a brez (še neslišanih) posebnosti.
Adler’s Appetite so v uri in dvajset minut oživili po pričakovanju album “Appetite For Destruction”. Z “Lies” štiklom Reckless Life opozorijo v trenutku na odlično odrsko kondicijo. Rick Stitch z mastnimi ravnimi dolgimi lasmi in Ray Ban očali v hipu spomni na Guns N’ Roses slavčka Axla. A kar šteje je seveda izvedba. Stitch je vrhunsko oddelal vse vokale skozi koncert in ni klecnil niti za hip v predstavi. Preostanek ekipe, ki se je dimil v obilju megle tega večera je poosebljal izredno koherenco in čvrst fokus. Četudi ni bilo v postavi Alexa Grossija, je Robbo odlično prevzel funkcijo nadomestnega kitarista in se izkazal za enakovrednega partnerja Michaelu Thomasu.
Steven Adler je med koncertom nekajkrat nagovoril občinstvo in se mu iz dna duše že kar pretirano zahvaljeval za izkazano podporo in zvestobo. Vse to je dodatno podžigalo prevrete Italijanske glave, ki so posebej znane po tem, da vse skupaj zelo čustveno dojemajo. Tako je bil vsak Adlerjev gib dodatno senzacionaliziran in ko je mož nekajkrat med koncertom zmetal ducat bobnarskih palčk med ljudi, se je seveda raji popolnoma trgalo. Bolje da si takrat ušel iz tega prevretega in žgoče uparjenega kotla. Narod je pravzaprav dihal sleherno besedico klasičnih Guns N’ Roses verzov, skupino pa je to dodatno razbremenjevalo na odru. Kvintet je deloval izredno pozitivno, dostopno in sproščeno. Poleg skorajda celotne “Appetite Fof Destruction”, ki je bila odigrana v vsem suvereno in pravzaprav izzvenela hudičevo trdovratno, surovo in razgaljeno, so fantje urezali tri povsem nove skladbe (Stardog, Fading, Alive), ki bodo uvrščene na nastajajoči studijski Adler’s Appetite album. Vsekakor je bil vrhunec koncerta izvedba Sweet Child O’Mine. Pred Paradise City si je Robbo vzel nekaj solističnih trenutkov, vpletel temo Pink Panterja (uvodoma, bežno in nevsiljivo), Adler pa je še zadnjič pozval prisotne naj se jim skrajno utrga. Zasedba je bruhnila v klasiko Guns ‘N Roses hit in se poslovila.
Adler je v zadnji skladbi (obveznega) dodatka uporabil v nagovoru preizkušen trik vezan na naslov “skrivnostne” (še manjkajoče) skladbe: “Ko sem prispel v ta prostor, sem se počutil, kot bi se znašel sredi džungle!” V Welcome To The Jungle je Steven predstavil članstvo svoje ekipe. Težko je ostati ravnodušen, ko ti Adler’s Appetite ihtavo stresajo in nizajo Guns N’ Roses klasike. Resnično so to velike skladbe, ki so prestale preizkus časa in že sodijo v večni katalog hard rock zimzelenov. Odličen približek originalu ekipe glasbenikov, ki znajo streči stvarem na odru. Poln pristop, brez zavor! Za znova nabito poln New Age klub tokrat silno všečen zvok. Steven Adler je torej v odlični kondiciji in zato bo nadvse zanimivo prisluhniti prihajajočemu Adler’s Appetite prvemu pravemu studijskemu albumu in ga primerjati, kako oddaljen bo od prvenca Guns N’ Roses.
Če se v vaših logih prikažejo slučajno kdaj Adler’s Appetite, si storite uslugo in jih obiščite. Ne bo vam žal. Noben “tribute to” Guns N’ Roses band ne odtehta eksekucije Guns N’ Roses materiala, kot jo odrska režija Adler’s Appetite. Lahko ste prepričani. Preprosto. V članih ekipe Adler’s Appetite, ki izhajajo iz preverjenih imen sleaze/glam rocka, punk rocka, hard rocka in rock n’ rolla, je toliko izkušenj, znanja in karizme, da delujejo izjemno prepričljivo, ko se ogrejejo na ustrezno delavno temperaturo in steče med njimi odrska kemija. Brez kančka vzvišenosti. To dokazuje tudi značaj skupine, da se po koncertu pojavi med svojimi oboževalci v klubu in ostane z njimi tako dolgo, kolikor to zahtevajo od nje njeni fani.
fotografije: Martin Prezelj
Setlista
1. Reckless Life 2. Nightrain 3. Out Ta Get Me 4. My Michelle 5. Stardog 6. Civil War 7. Mr. Brownstone 8. Fading 9. Rocket Queen 10. Sweet Child O’ Mine 11. Alive 12. Paradise City —dodatek— 13. Welcome To The Jungle
Galerija slik
