Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Cvetličarna MediaPark / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 10.10.2011
Število obiskovalcev: 600
Cena karte: 19,00€ / 24,00€
Mrzel drugi oktobrski torek je pred Cvetličarno privabil mladež iz ne samo da vseh koncev Slovenije, pač pa tudi iz vseh nam okoliških dežel. Ljubljana je gostila sila zanimivega koncertnega gosta – ameriško zasedbo Melvins, ki se po Evropi ne podi ravno vsak dan. Melvinsi spadajo v krog skupin kot so Mudhoney, Green River ali Screaming Trees, ki so v drugi polovici osemdesetih prispevali vsak svoj delček sestavljanke v mozaik, kasneje poimenovan grunge. Vsaka od naštetih skupin je unikat z lastnim razpoznavnim stilom, verjetno pa to najmočneje velja prav za Melvinse, samosvoje glasbene gurmane težkoalternativne glasbe.
Melvinsi se slovenskemu občinstvu niso prestavili prvič. Krstno so pri nas nastopili v logi predskupine na znameniten predzadnjem koncertu Nirvane v Hali Tivoli leta 1994, nekaj let kasneje pa še na No Border Jamu. Omeniti velja še zanimivo koncertno doživetje iz leta 2004, ko je Cvetličarna prav tako v Bubinem mentorstvu gostila superskupino Fantômas z Melvins kitaristom Buzzom Osborneom v postavi.
Velikemu dogodku navkljub je Cvetličarna ob deveti uri zvečer še skorajda samevala. V vsakem kotu je bilo opaziti nekaj skuštrancev kako so med sabo žlubodrali, miru ni prekinil niti mimohod na daleč prepoznavnega kitarista Buzza po sredi kluba. Moje črni misli o morebitnem slabem obisku so se kot milni mehurček razblinile pred pričetkom koncerta, ko je mnočica v italijanskem stilu tik pred začetkom nastopa zgledno zapolnila klubski prostor.
Težkokategorniki so oder zavzeli popolnoma neopazno in stran od soja odrskih reflektorjev začeli s svojo minimalistično predstavo božanja ušesnih bobničev. Po dolgem inštrumentalenm intru spoznavne skladbe Hung Bunny je škripanje kitar s hripavim, a odločnim vokalom oplemenitil karizmatični Buzz Osborne. Vodja zasedbe s prepoznavno, danes že sivolaso afro frizuro je poznal odgovor na vprašanje, kako zadovoljiti publiko. Stresanje počasnih, zamorjenih riffov nizke uglašenosti z vmesnimi presenetljivimi zasuki bobnarske dvojice Dale Crover / Coady Willis je zapolnilo zvok Cvetličarne in prve vrste najzvestejših oboževalcev spravilo v stanje nirvane. Melvinsi se ne ozirajo preveč na osnovna glasbena pravila zasnove in komponiranja komadov, prav nenevadno udrihanje in glasbena samoironija sta bila za naključnega obiskovalca koncerta (pre)trd oreh.
Velik del glasbeno-vizualnega spektakla je padel na ramena že omenjene bobnarske dvojice. Melvinsi svojo minimalističnost gradijo na bazi treh osnovnih rockerskih inštrumentov: kitare, bas kitare in bobnov, komponento eksperminetiranja in proste glasbene pretočnosti pa so prepustili nenavadni kombinaciji dvojnega bobnarskega seta, postavljenega na sredino odra. Sinhrono udrihanje obeh bobnarjev so mestoma zabelili Croverjeve posamezne eksperimentalne ekspade. Koncert ni imel vrhuncev. Vrhunec je bil kar cel koncert. Glasbeni umetniki z Osbornom na čelu so namreč komade prelivali enega v drugega in brez vmesnih posvetil publiki v linearni premici drveli proti koncu uro in pol trajajočega garažnega nažiganja. Posebno mesto so zasedale vokalne linije. Te so bile od komada do komada predefinirane v popolnoma različna sozvočja, ki jim je bil skupen zgolj psihadeličen in mestoma agresiven pristop, kot denimo v komadih The Water Glass in With Teeth.
Melvinsi so dokazali, da absolutna resnica ne obstaja. Kar nekoga privlači, drugega močno odbija. Največji dokaz za to so oni sami. Glasbeni gurmani samosvojih prepričanj so nastop oddelali v skladu s pričakovanji in vsem dvomljivcem, ki v Melvinse leta 2011 ne verjamejo več, prisolili krepko zaušnico. Velika zahvala ob tem dogodku gre tudi organizatorici Bubi, po zaslugi katere lahko tudi v naši sredi vsake toliko zavohamo vonj po glasbi, ki je v prvi polovici devetdesetih obvladovala naš planet.
fotografije: Aleš Podbrežnik
Galerija slik
