Kraj: Ljubljana / Arena Stožice / Slovenija
Datum koncerta: 07.12.2013
Število obiskovalcev: 7.000
Cena karte: 32,00€ (tribuna) / 35,00€ (parter)
V hladnih dneh, ko medvedi že spijo svoj zimski spanec, glasbeniki še vedno ne počivajo. Ne glede na to, kako dolgo so že na sceni in koliko počitka bi morda potrebovali. Ena izmed najbolj neutrudnih mašin balkanskega polotoka so prav gotovo tudi skupina Parni Valjak, ki smo jih po jesenskih koncertih v Celju in Ajdovščini končno spet pričakali tudi v Ljubljani.
Hrvaških legend ni potrebno posebej predstavljati. Z vmesno 4-letno prekinitvijo so na glasbeni sceni aktivni že več kot 30 let in s svojo glasbo ter nastopi že vsa ta leta navdušujejo tako mlade kot tudi mlade po srcu. Na njihove koncerte prihajajo tako najstniki kot tudi starejše generacije, tako da je skupina ves čas aktualna. V letošnjem letu so izdali svoj 18. studijski album z naslovom Nema predaje in kot kaže, se Parni Valjak res še nimajo namena predati.
Četrt ure pred začetkom koncerta je bilo jasno, da naši južni sosedje tokrat dvorane Stožice gotovo ne bodo popolnili do zadnjega kotička. Morda je k temu botrovala tudi dokaj zasoljena cena vstopnic – za parter je bilo potrebno na dan koncerta odšteti kar 35 €. Seveda pa bi po koncertu težko rekli, da je karta precenjena – za skoraj 3-urni spektakel to morda niti ni veliko. A zdaj, ko na vsa vrata trkajo posledice recesije …
Parni Valjak je skupina, ki ne potrebuje predskupine na svojem koncertu. S svojim bogatim repertoarjem in odrskimi izkušnjami znajo sami zadovoljiti slehernega poslušalca in gledalca v dvorani. In teh je bilo ravno dovolj, da je bilo v dvorani prijetno vzdušje, ki je še omogočalo sproščujoče gibanje ob ritmih z odra tudi tik pod odrom. Točno ob devetih zvečer so po uvodnem šaljivem napovedniku Vida Valiča na oder drug za drugim pristopicljali člani benda in začeli z vsem znano že skoraj ponarodelo Lutko za bal. Pevcu Akiju Rahimovkemu je publika dobesedno takoj začela jesti iz roke – brez oklevanja se je vsa dvorana pridružila z vokalno spremljavo, kmalu pa so tudi najbolj statični osebki začeli vsaj prikimavati z glavo ob živahnih ritmih. Žametni zvoki, ki so prihajali iz vseh strani odra, so publiko božali in jo popeljali s seboj. Ljudje na tribunah so vstali in se pridružili glasnemu petju in valovanju rok v zraku. Skupina je spretno krmarila z izborom skladb, tako da smo med množico starejših uspešnic slišali tudi novejše skladbe iz zadnjega albuma. Kljub temu, da Parni Valjak nikoli ne izpustijo svojih velikih hitov iz preteklosti, v setlisto vedno sproti dodajajo tudi aktualejše skladbe iz zadnjega obdobja. Skupina je koncert popestrila s polurnim akustičnim vložkom, ki pa publike ni čisto nič pomiril – ravno nasprotno. Prav ta vložek je na nek način prebudil dvorano Stožice in pripravil občinstvo k še glasnejšemu sodelovanju, kljub temu da so člani skupine umirjeno sedeli na svojih stolčkih. Vrhunec akustičnega dela je gotovo predstavjal komad Ljubavna, ker je publika samstojno odpela več kot polovico pesmi. Po vsem poznani Ja u ljubav vjerujem je spremljevalni tim na hitro pospravil stole z odra, člani so zamenjali inštrumente in koncert se je nadaljeval v električni izvedbi. Ob uvodnih zvokih klaviatur je publika pripevala k skladbi Dođi. Bogate izkušnje in popolna uigranost skupine je prišla do izraza v zadnjem delu koncerta, ko je kljub težavam z Gibsonom pri kitaristu Marijanu Brkiću – Brku celotna odrska postava zavzela pozicije tako, da bi čim bolj odvrnila pozornost od Brka, hkrati pa so poskrbeli, da so le najbolj našpičena ušesa obiskovalcev ujela rahle pomanjkljivosti v zvoku med trajanjem težav. A vse to je zanemarljvo. Kljub svojim ne več rosno mladim letom pa je frontman veselo poskakoval sem ter tja po odru, plesal,vzpodbujal občinstvo k sodelovanju, ploskanju ob ritmu – Akijeva energičnost na odru z leti na srečo ne pojenja, ravno tako pa tudi njegove vokalne zmogljivosti brez večjih težav zmorejo s solidno barvo oddelati tudi 3 ure v enem večeru. Mojstrskost odrskega nastopanja se je izkazala tudi s tem, da so za konec publiko dobesedno podžgali z energičnima uspešnicama U prolazu in Ugasi me, kar je botrovalo k divji zahtevi po bisu. Bend se ni pustil dolgo prositi. V dodatku so zaigrali še Vjeruj, Prokleta nedelja in obvezno Jesen u meni, ki je ponovno povzročila zahteve po vrnitvi članov na oder. In pozivi so uspeli – Aki se je z ekipo še enkrat vrnil in nam postregel še z Aleluja ter ponarodelo Sve još miriše na nju. Po skoraj treh urah pa so se nato člani v zaključni špici le še poslovili od publike, ki je bila lahko več kot zadovoljna in zadovoljena.
Setlista
1. Lutka za bal
2. Zona somraka
3. Zagreb ima isti pozivni
4. Zastave
5. Ostani s njim
6. Nema predaje
7. A gdje je ljubav
8. Istina
9. Stvarno nestvarno
10. Nakon svih godina
11. Jedino ti
12. Tanki živci
13. Gledam je dok spava
14. Kralj iluzija (akustično)
15. Dok je tebe (akustično)
16. 700 milja od kuće (akustično)
17. Uhvati ritam (akustično)
18. Ljubavna (akustično)
19. Ja u ljubav vjerujem (akustično)
20. Dođi
21. Stranica dnevnika
22. Sunčanom stranom
23. Mjenjam se
24. Samo da znaš
25. U prolazu
26. Ugasi me
—dodatek I.—
27. Vjeruj
28. Prokleta nedelja
29. Jesen u meni
—dodatek II.—
30. Aleluja (ja još vjerujem u nas)
31. Sve još miriše na nju
Galerija slik
