Avtor: Sebastijan Videc
Fotografije: Nina Grad
Kraj: Kino Šiška, Ljubljana, Slovenija
Datum koncerta: 04.05.2014
Število obiskovalcev: 900
Cena karte: 25€ predprodaja, 28€ na dan koncerta
Maja, meseca pomladi in ljubezni, so si s svojim drakkarjem (beri tourbusom), odločili Ljubljano napasti trenutno najbolj vroči vikingi na heavymetalski sceni, Amon Amarth. Razprodane turneje po zahodni Evropi, Ameriki in drugje, so vzbujale veliko pričakovanj že takoj ob najavi koncerta, zadnji teden pa so objave o skorajšnji razprodanosti koncerta, samo podkrepile dejstvo o velikem zanimanju za to švedsko melodic death metal skupino. Mjölnir, Thorovo kladivo, je bil sigurno glavni simbol večera, ki se je po vikinško pričel pred vhodom v dvorano z velikimi količinami piva in kot se za vikinge spodobi, medice.
Vratne mišice gre pred glavnim akterjem večera dobro ogreti, v izogib bolečinam v naslednjih dneh in dobra izbira predskupin je s tega stališča lahko ‘make it or break it’ koncertnega večera. Vloga prvih ogrevalcev tega večera je pripadla savinjčanom Paragoria. Fantje so oktobra izdali prvenec Decomposition of Mind, katerega trenutno predstavljajo na koncertih po vsej Sloveniji (reportaža iz Škofje Loke TUKAJ). Fantom je na roke šel veliki oder kot tudi odličen lightshow in zvok, kar so s pridom izkoriščali in kljub kritikam o statičnosti v prejšnji reportaži, le-te tokrat ni bilo opaziti. Svoj pogled na death metal so energetično servirali preko instrumentov, a jih je žal doletela, kot mnoge pred njimi, usoda prvega nastopajočega. Ob začetku nastopa je bila v dvorani prisotna le peščica ljudi, ki pa je k sreči vneto bodrila vzhajajoče zvezde slovenske death metal scene.
Češka death metal zasedba Hypnos je nastala leta 1999, potem ko sta se odločila ustvarjati svojo glasbo Bruno (bas, kitara, vokal) ter Pegas (bobni), oba bivša člana legendarnih Krabathor. Po treh izdanih albumih in več kot dvesto koncertih v prvi polovici novega tisočletja, sta Bruno in Pegas leta 2006 sporočila, da se za nekaj časa umikata iz glasbene scene. Pavza je bila prekinjena po treh letih, leta 2010 sta sledila mini-CD in comeback nastop na legendarnem češkem festivalu Brutal Assault, čemur je sledil leta 2012 izdani studijski album Heretic Commando / Rise of the New Antikrist. Akustični uvod je ustvaril dobro temačno vzdušje v dvorani, ki je tokrat bila malenkost bolj popolnjena, vendar uvod ni prepričal. Kljub dolgoletni kilometrini skupine, je nastop deloval precej statično in zdelo se je, kot da skupina ne zna izkoristiti odra, predvsem pa zelo dobrega zvoka v dvorani. Glasba je zvenela precej enolično in plastično, občinstvo pa se je po nekaj odigranih skladbah le malce ogrelo, predvsem ko je Bruno nagovoril občinstvo z nekaj slovenskimi besedami. Verjetno se bo večina zapomnila ta nastop po njegovih, že razredčenih laseh, ki so plapolala v vetrcu, ki ga je pod mikrofonskim stojalom vneto ustvarjal ventilator.
March as one, don’t look back, Oden’s sons, ATTACK!!!
Refren skladbe We Shall Destroy iz aktualne plošče Deceiver of the Gods, jasno in kratko opiše nastop skandinavskega vikingškega rušilnega stroja po imenu Amon Amarth. Letos mineva že 22 let od nastanka skupine, ki kljub temu, da nosi Tolkienovo ime, že od samega začetka lirično vztraja v svetu vikingov in njih bogov. Njihov karizmatični vodja sicer vehementno vztraja, da ne igrajo tako imenovanega »viking metala«, saj po njegovem vikingi niso poslušali metal glasbe, vendar dejstvo ostaja – poganstvo, zanimanje za nordijsko kulturo, zgodovino in verstva, zadnja desetletja narašča in Amon Amarth so med vsemi skupinami, ki so si za glasbeno izražanje izbrali to temo, trenutno najbolj vroči. Kaj to pomeni v praksi? Na zadnji turneji po severni Ameriki, so imeli obiskanost koncertov krepko preko 90%, z precej razprodanimi dvoranami, če pa gre ocenjevati po začetku tega vzhodno evropskega dela turneje, pa se enako obeta tudi sedaj.
Po pravici povedano tako polne dvorane v Šiški že dolgo nisem videl. Rune, Mjölnirji okrog vratov in pasov, zmajske tetovaže ter nešteto brad je skorajda spominjalo na kako sceno iz trenutno popularne TV serije Vikings. Po švedsko točni, so natanko ob 22:00 ugasnili luči iz zvočnikov pa je zagrmel instrumentalni uvod, kateremu je sledil huronski in oglušujoči odziv občinstva, kakršnega še ne pomnim v tej dvorani. Koncert se je pričel z aktualnim Father of the Wolf, za katerega so posneli tudi epski videospot, nadaljevali pa z naslovnim Deceiver of the Gods. Že tretja skladba je povzročila totalen kaos v parterju, ko so v soju prikladnih rdečih in rumenih reflektorjev, zaigrali uspešnico iz leta 2002, Death in Fire. Setlista je pričakovano vsebovala pretežno skladbe iz aktualnega albuma, a so za prilivanje olja na ogenj, spretno uporabljali starejše uspešnice. Zanimivo je, da Amon Amarth s svojimi ušesom nalezljivimi melodijami, posega proti fenomenu Iron Maiden, ko občinstvo glasno prepeva melodije solo kitare.
Amon Amarth zadnjih nekaj let, nekateri kritiki obtožujejo, da se ponavljajo in da ne napravijo nič novega. Pa poglejmo na to zadevo z drugačnega stališča. Volvo, Saab, Ikea, Ericsson – švedska podjetja, ki delajo mogoče ne najlepše in umetelne izdelke na svetu, a njihovim uporabnikom je jasno, da za svoj denar dobijo kvaliteto in zanesljivost. Podobno je tudi z Amon Amarth – mogoče ne bodo orali ledine v glasbenem svetu, a to kar počno, počno zanesljivo in z zanosom. Poslušalec njihove glasbe tako ve, da bo na novem albumu poslušal zgodbe krvi željnih vikingov in spletkarije njihovih bogov. Obiskovalec koncerta pa se mirne duše lahko zanese, da bo dobil 100% dozo divje energije, ki veje z odra kot Thorovo kladivo med nevihtnimi oblaki. Prav nič drugače ni bilo tudi ta nedeljski večer v Šiški. Zvesti oboževalci, so Johanu precej olajšali delo in kakšnega posebnega spodbujanja le-teh ni bilo potrebno. Ob številnih koncertih v Sloveniji se je 41-letni Šved celo naučil nekaj malega slovenskih besed, ki jih je uporabljal skozi ves koncert, na veliko navdušenje vseh navzočih. Preostali člani zasedbe so svoje delo opravljali korektno, kar ob dolgem stažu (16 let nespremenjene postave) niti ni presenetljivo, navkljub naporni turneji z vsakodnevnimi koncerti. Žal se je ura in pol koncerta iztekla popolnoma prehitro (pa naj še kdo reče, da je čas konstanten), nakar so »vikingi« za podaljšek zaigrali že skoraj njihovo himno Twilight of the Thunder God ter zimzeleno poskočnico The Pursuit of Vikings.
Til Valhall!
Setlista
1. Father of the Wolf
2. Deceiver of the Gods
3. Death In Fire
4. Guardians Of Asgard
5. Shape Shifter
6. Blood Eagle
7. The Last Stand of Frej
8. Destroyer of the Universe
9. Cry of the Black Birds
10. War of the Gods
—
11. Twilight of the Thunder God
12. The Pursuit of Vikings
Galerija slik
