Izvajalec: Leverage
Založba: Frontiers Records
Izid: year
Ocena: 4/5
Leverage! Finci! Ostajajo v svoji preverjeni šabloni, ki jo je sila težko okarakterizirati. Človek bi temu v grobem rekel simfonični hard rock. A ob sporadičnih erupcijah dvojne bas boben stopalke, se tehtnica rada preveša v prid “metalskosti”, spet drugič se nepričakovano prikrade zlasti v srednje dele pesmi lomljenje ritma, ki je sicer silno redko, a Leverage tudi s temi triki potrjujejo, da znajo biti progresivni (npr. srednji deli skladb King Of The Night, Hellhorn). No tako daleč le ne gredo, da bi jih človek razglasil za “progressive” hard rock.
Kar dodatno, kot krona, krasi Leverage je izjemen vokal, ki ga ima Pekka Heino. Idealen hard rock vokal. Za kakršenkoli hard rock, AOR in vse vmes. Močan, čist, izrazen v sleherni legi, z izredno sposobnostjo prilagajanja v nizanju mnogoterih vzdušij (v odlični zaključni power baladi Learn To Live velikega refrena je lahko neverjetno čuten, topel in sofisticiran). Zanimivo je, da slog, ki ga fantje gojijo najbolj zažiga kadar se nahajajo v skladbah znotraj srednje hitrih tempov. Riffi v grabežljivi produkciji, so močno porinjeni v ospredje in ohranjajo živost, ozadje je zapolnjeno s simfoničnostjo klaviatur, bas ima razvito nogo, bobni s pravim topovskim zvenom in duhovito variabilnostjo, ki je idealno umerjena v osnovno šablonsko predvidljivost, da slučajno stvari Leverage ne spolzijo iz rok, kreira idealno zvočno ravnovesje.
Shadow in the Rain je zanimivo še najmanj posrečena skladba na albumu. Seveda na začetek so porinili najhitrejšo skladbo albuma. Tri štiri in gasa. Že King of the Night, ki ji sledi, nosi mnogo bolj zanimiv osnovni riff in skladba kot takšna, večjo dozo epskosti refrena. Tretja skladba Stormchild, pa je naravnost idealna za to, da se izrazijo družno vse avtorsko izvedbene kvalitete v studiu, te skupine, kadar jih je potrebno ujeti na snemalni trak. Je srednje hitra skladba s progresivnim riffom, ozadje je napolnjeno z zvokom klaviatur, ki vnašajo dramatičnost, vrhunec pa je sam bombastičen refren, ki je preprost, a z ultra melodiko in žmohtno produkcijo požene mravljince vzdolž hrbtenjače kot za šalo.
Leverage so tudi na “Blind Fire” ohranili tisto fino mehaniko tvorbe kompaktnih skladb izdelanih predrefrenov z graduirano rastjo drama atmosfere naproti refrenom, kjer komadi eksplodirajo v vrhuncih (Mister Universe se v melodični perfekcij praktično enači s pridevnikom popolnosti).
Soliranje dvojca Heikkinen/Spoof je superiorno. Skladno, dovršeno in izdelano leži v kompozicijah. Malmsteen le boj se! In kjer je Malmsteen je klasika, daleč od tod pa ni (glej ga zlomka!) tudi Richie Blackmore (a v skrajno nizkih odmerkih). Hellhorn je točka albuma kjer Leverage hkrati sumljivo povlečejo na mogočne Rainbow, obenem pa dodajajo temu atribute, ki bi jih lahko zakoličili tudi Masterplan v času Jorna Landeja (produkcija, klaviature). Ko smo pri Landeju, ni odveč omeniti, da je Heino kvalitativno povsem enakovreden. V Hellhorn preddrefrenu se v vokalu sliši celo Gillana (na ultradozi poživil seveda). Hellhorn je vrhunec albuma, na katerem pa pravzaprav težko najdeš vrunec, tako enakovredno si stojijo druga ob drugi skladbe.
No v drugi polovici albuma je še nekaj več prostora za dramatiko. Don’t Touch the Sun je še ena udarna balada, z orientalskim dotikom klaviatur! Perfekcija v moderni preobleki, a s hkratnim dotikom zapuščine Whitesnake (vokalne linije) in Rainbow (klaviature, beat, riffi, prva solaža). Run Down the Hell je druga in zadnja jurišnica (ob otvoritveni skladbi) albuma. Njen srednji del je popolnoma “Malmsteenski” z izredno konverzacijo med obema kitaristoma ujeto skozi supersonično hitro (a filigransko) odmerjene rafale not.
Album zaključita pravzaprav dve počasnejši skladbi, ki pa znova briljirata v melodični perfekciji. Temačnejša Heart Of Darkness s pričetkom, ki sumljivo spomni na Deep Purple komad Soldiers Of Fortune, kar pa je tudi vse, saj se Leverage v nadaljevanju znova prikažejo v povsem svoji luči. Tej sledi svečano zaključna Learn To Live, ki zaokrožuje ta fascinantni album.
Leverage niso tipični za Fince, razen tega da stavijo pri delu vse karte na melodijo. Ne poznajo tanke Stratovarius “filter” produkcije ter ne težijo s sintetičnimi solažami na klaviaturah. So novodobni hard rockerji z izrednim žmohtom. No še vedno pa so Skandinavci. In Skandinavci so danes v hard rocku najmočnejši na planetu kar se novih bendov tiče, ki jih območje Skandinavije novodobno sproducira. Tu dogaja. In pri Skandinavcih ni prostora za površen prdec. Vse je po navadi narejeno v piko popolno. Leverage bodo vzljubili tudi vsi, ki cenijo rapidni razvoj progresivnega metala iz Skandinavije (skupine Platitude, Darkwater, Circus Maximus, Seventh Wonder, ali celo malo kompleksnejši Mind’s Eye), kot na drugi bohotenje “simfoničnega” hard rocka (Allen/Lande, Starbreaker, Codex, Work Of Art, The Poodles, Brother Firetribe). “Blind Fire” je album male šole melodične perfekcije. Za vse ki iščete idealno ravnovesje med udarnostjo, drama atmosfero, melodičnostjo, s sapico kompleksnega prog metal navdiha! Obvezno v trgovino po “Blind Fire”!
Ko so tile vroči Finci izdali predlani odlični prvenec “Tides” (2006), so seveda v trenutku narasla navkreber pričakovanja o tem, kakšna bo njihova zgodba v prihodnje. Niti leto in pol se ni odvrtelo naokrog in fantje nam tako prinašajo naslednik prvenca. Res so hitri. In vendar, ali je “Blind Fire” ujel nivo prvenca?
Da. Povsem enakovreden je kar se kvalitete tiče (zvoka in idej). Torej tudi to pot je bera žmohta in domišljije ter duhovitosti polna! “Blind Fire” je potrdil to, kar so fantje pokazali s prvencem . Gre za kvintet izrednih glasbenikov, ki poleg filigranskega šolskega drila posedujejo seveda tisto, kar je v glasbi najbolj iskano. Njihove kompozicije so resnično njihove. Vse pa rešuje sloga in navdih, česar ne manjka pri Leverage. Nepomembno, a vseeno. Tako odlična glasba si zasluži precej boljšo naslovnico.
Zasedba
Pekka Heino – vokal
Tuomas Heikkinen – kitara
Torsti Spoof – kitara
Marko Niskala – klaviature
Pekka Lampinen – bas kitara
Valtteri Revonkorpi – bobni
Produkcija
Torsti Spoof, Tuomas Heikkinen & Jari Mikkola
Seznam skladb
1.Shadow In The Rain
2.King Of The Night
3.Stormchild
4.Sentenced
5.Hellhorn
6.Mr. Universe
7.Don’t Touch The Sun
8.Run Down
9.Heart Of Darkness
10.Learn To Live
Trajanje albuma: 53.00
Ocena albuma: 9/10
