Extreme
četrtek, 31. 7. 2025, ob 21.00 uri
Lignano Sabbiadoro / Arena Alpe Adria / Italija
Extreme ne potrebujejo posebnega uvoda. Njihov huronski single More Than Words poznajo vsi, ali točneje, prav vse. Ekipa izjemnih glasbenih talentov, med imeni katerih pa za marsikoga zagotovo izstopa kitarsko božanstvo Nuno Bettencourt. Bend v karieri ni izdal mnogo albumov, spremljali pa so ga daljši vmesni premori. Zahvaljujoč zlasti prvim trem albumom, ki so skozi čas prerasli v velike klasike hard rocka, pa je ime Extreme ostalo nenehno v fokusu ljubiteljev skupine, ki nanjo niso pozabili. Tu je še en faktor zaradi česar smo Extreme lep čas zelo, zelo pogrešali na evropskih odrih! Znani so namreč po svojem glasbenem unikumu. Žanrski odkloni v njihovih kompozicijah, vse od funka, do spogledovanja s pop rockom, so izraziti, obenem pa premišljeno integrirani, kar daje skladbam svojevrsten lesk, ton, značaj, skupini pa svojevrstno glasbeno izkaznico. Extreme so torej preprosto povedano veliki glasbeni posebneži.
Skupina je leta 2023 izdala odličen šesti studijski album, pomenljivo imenovan “Six”. Evropsko turnejo so že izvedli v lanskem letu in najbolj pogumni slovenski rockerji, so se za njih peljali vse do Milana. Bend z reputacijo izjemnega odrskega interpreta, pa je po vseh letih čakanja, le potrdil koncert v bližini slovenske meje. In to v sklopu še ene evropske Thicker Than Blood turneje! Gre za prizorišče v katerega od vselej zelo radi zahajamo. Arena Alpe Adria v letoviškem kraju Lignano Sabbiadoro!
Vendar tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Bil je eden tistih redkih dni, ki so bili popoldan in proti večeru suhi, kar je delovalo nadvse vzpodbudno in razveseljivo. No, kljub temu pa smo na milanski avtocesti, med odcepoma San Giorgo Di Nogaro in Latisana, obtičali za več kot uro in pol v strnjeni koloni, kjer so odstranjevali razbitine prevrnjenega šleperja, ki je ob vsem tem moral za povrhu še obilno goreti. To se je opazilo zlasti po zgrbančeni asfaltni površini na mestu nesreče. Torej, v izteku julija, ko so koncerti v naši regiji dobesedno posejani, so postale koncertne odprave, prava zmes živčnih bitk in adrenalinske naglice, ob katerih si srečen da sploh dosežeš cilj, četudi je oddaljen le dobrih 100 km od tvojega stalnega bivališča. Bodisi, da nenehno lije, bodisi da ti prekriža načrte kaj drugega.
Tokrat je bila to podobna zgodba. Le da v suhih razmerah. Na prizorišče smo prispeli zadnjih hip! Prav v času, ko so Extreme zavzeli oder. In bend je dostavil resnično izjemen koncertni šov. Predstavil se je v odlični formi, lahko rečem kar naravnost neverjetni ohranjenosti. Gary Cherone je bil na ognju, neulovljiv, ni mnogo manjkalo da bi začel plezati po odrski konstrukciji. Njegov vokal ostala orjaški, pevec ohranja odrsko prevzetnost, njegova karizma ostaja nalezljiva, kot spreten poveljnik, pa je tudi izjemen v obvladovanju publike, ki mu je v vsem prosto jedla iz roke. Ritem sekcija Pad Badger / Kevin Figueiredo uničujoča, topovska in precizna. Zvočni kontrasti izjemni. Badgerjev bas je divje kopal in stružil, kar je prihajalo do izraza zlasti v s funkom podprtimi izleti v glasbeni svet Extreme, še posebej pa se je usidral v uho ob znameniti Get The Funk Out proti zaključku šova. Nuno Bettencourt – eden najboljših svetovnih rock kitaristov, ki že leta služi kruh tudi pri Rihanni, je bil glavna tarča koncerta. Je tudi najbolj zgovoren član zasedbe, ki je natrosil skozi koncert lep sveženj zabavnih komentarjev. Nakladač da mu ni para. Vse za dober teater torej! Njegovo igranje kitare ostaja čista poezija v vseh ozirih, brezmadežna izvedba, izjemna kontrola ter čuječna preciznost. Vse to je kronal osrednji – akustični del, kjer je Nuno zgolj potrdil svojo glasbeno veličino.
Bend je v večinskem odmerku serviral material najnovejšega dosežka “Six”, ki se po karakterju skladb, ulito veže na klasične čase skupine ter iz komercialno daleč najuspešnejšega izdelka, to je drugega studijskega albuma “Pornograffitti”, s katerim so tudi odprli koncert, ko so stresli med publiko zapovrstjo dve krepki zaušnici It (‘s a Monster) in Decadence Dance.
Poseben del koncerta je dostavil akustični trojček Hole Hearted, “Waiting For The Punchline” baladeska Midnight Express in s strani večine težko pričakovana zimzelena balada v svetu rock glasbe – More Than Words. Tudi po plati harmoniziranja Cheronovega vokala s strani Bettencourta – izjemno. Lahko rečemo ganljivo, kot v časih vrhuncev MTV-ja. Dejansko bi v tej točki pa dalje Extreme lahko izvajali svoj koncert kar v akustični maniri. Detajli filigranske finomehanike urnih in spretnih prstov, s čimer je Bettencourt opremljal dele skladb, z zaključnim flažulejem v izhodu More Than Words, ki ga je poudaril s tremelom tako da je zadnji ton polagoma pojenjal še nekaj sekund po zaključku klasike.
Šaljivi triki s katerimi so oprtani Extreme niso več novost njihovih špilov. Lotevajo se jih redno. Tudi tokrat so jih natresli nekaj med špilom. Večkrat so zavedli publiko ob napovedi skladbe tako, da so pričeli izvajati znano klasiko drugega izvajalca. Queen, Led Zeppelin, potem pa nenadoma prešli na avtorsko točko. Nuno je znova uročil publiko v znanem momentu Extreme špilov, ko je proti koncu izvedel Flight of the Wounded Bumblebee. Dolžan ni ostal niti Eddieju, ko je na delu koncerta vpel Van Halen šrapnel Eruption.
Po Get The Funk Out, je Cherone vprašal publiko, če ima ta kaj proti v kolikor bend kar ostane na odru. To je pomenilo, da vstopamo v obvezni dodatek. Odprli so ga z navito skladbo novega albuma “Six”, imenovano RISE, potem pa je sledil krajši nagovor Nuna, ki je povedal da reči, katere se nameravajo lotiti sedaj, niso še nikdar prej izvajali v takšnem obsegu in da ne ve kako bo vse skupaj funkcioniralo. V velikem finalu je bend nanizal venček treh Ozzy Osbourne klasik v poklon princu teme. Publika je še zadnjič polno oživela in ko so Extreme zapustili oder, ljudem še kar ni bilo jasno, da je koncerta dejansko konec. Uro in tričetrt. Intenzivno preko vseh meja. Zvok, stik s publiko, izvedbena moč! Na resnično vrhunski, bom raje rekel kar najvišji ravni. Kot to priredijo največji rock mojstri svoje obrti.
Vprašanje je če se bo podobna priložnost za srečanje z Extreme kmalu ponudila. Ob vsej briljantni izvedbi in novem sladostrastnem koncertnem izkustvu, ki se lahko pohvali le z najvišjimi ocenami, je senco na koncert v Lignanu vrgel klavrn obisk. Skoraj prazne tribune in komaj do polovice zapolnjen parter. To je edina škoda. Glede na to da spremljajo kariero te skupine več letne pavze in da jim gredo albumi silno počasi od rok, pa se sploh postavlja pod vprašaj, kdaj bo sledila tej evropski turneji, še kakšna!
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Extreme – setlista:
1. It (‘s a Monster)
2. Decadence Dance
3. #REBEL
4. Rest in Peace
5. Am I Ever Gonna Change
6. THICKER THAN BLOOD
7. Play With Me (We Will Rock You intro)
8. OTHER SIDE OF THE RAINBOW
9. Hole Hearted
10. Midnight Express
11. More Than Words
12. Cupid’s Dead (Cupid’s Sam Cooke intro)
13. BANSHEE (Fat Bottomed Girls intro)
14. Flight of the Wounded Bumblebee
15. Get the Funk Out
16. RISE
17. I Don’t Know / Bark at the Moon / Crazy Train (Ozzy Osbourne tribute medley)
Sijajen koncert in ja – žal na pol prazna arena:(