Avtor: Aleš Podbrežnik
Kraj: Műnchen / Tonhalle / Nemčija
Datum koncerta: 18.10.2014
Število obiskovalcev: 2000
Cena karte: 38,40€
Da doživljajo dolgoživi veterani in eni najpomembnejših utemeljitev tevtonske šole metala, nemški Accept drugo pomlad, ni več nikakršna novost. Po ponovnem zagonu aktivnosti in novim vokalistom v postavi Marcom Tornillom, so Accept izdali kar tri nove studijske albume, zadnjega med njimi z naslovom »Blind Rage«, prav v letošnjem avgustu (RockLine recenzija albuma TUKAJ). Tudi ta ne kaže, da bi si starodavna metalska pošast v vseh dolgoživih letih službovanja kakorkoli skrhala zobovje.
Accept so to pot povabili na novo evropsko turnejo za predskupino avstralske metalce Damnations Day. To je skupina, ki je v lanskem septembru izdala svoj studijski prvenec »Invisible, The Dead« za založbo Nightmare Records, ki ga je tudi korenito predstavila v 40. minutah, ki so jim bile dane na razpolago. Kvartet je maksimalno izkoristil dano minutažo, dostavil vrhunsko izvedbo svojega avtorskega materiala, ki se slogovno odklanja zbližuje tudi k progesivneje naravnanim metalcem Teramaze. Damantions Day tvorita Brata Mark (vokal, kitara) in Dean Kennedy (bobni), postavo dopolnjujeta kitarist Jon King, ki je zadolžen za soliranje ter basist Luke Vinken. Razbeljena različica pothrashirane agresije v stresanju peklenskih kitarskih riffov, naphane z melodično nalezljivostjo samih prehodnih pasaž ter briljantne vokalne predstave Marka Kennedyja katerega strupeni »screami« so luknjali zidove Tonhalle, je prevzetno opozarjalo, da je metalski univerzum z Damnations Day dobil še enega glasbenega člana, kateremu bo v prihodnje vredno posvečati konkretno mero pozornosti. Torej. Damnations Day so obvezno domače čtivo, za vse ki iščete pravo zmes agresije, melodije, podkrepljene z vratolomnimi hitrostnimi pobegi, okronano z eksplozivno vokalno predstavo!
Nemški urnik je v doslednosti »neusmiljen«. Damnations Day so stopili na oder natanko ob osmi uri zvečer. Tehniki so v vsega v 15. minutah po njihovem nastopu pripravili oder za prihod nemških metal starešin! Accept so tako skočili nanj še deset minut pred deveto zvečer in po uvodu ustrelili naravnost v novo koračnico najnovejšega albuma »Blind Rage« imenovano Stampede. Ko so prvi snopi bele svetlobe preplavili dvorano, je razgled na njeno notranjost pričaral prepolno natrpanost s predanimi ljubitelji legendarnih nemških heavy metalcev. S pivom v roki. Kremenito stasita publika je prinesla s seboj vso svojo metalsko nasršenost, nazobčanost ter obilico dobre volje! Obetal se je pravi metalski praznik, kakršnega doživiš le na obiskih tovrstnih koncertnih spektaklov v Nemčiji! Accept je skupina, ki zna dostaviti vrsto fraze, kakršna na najbolj pristen način pričara prvinsko nemško filozofijo zaznavanja pojma heavy metal, V tem so pravzaprav Accept pionirji. Skupina ohranja na zrela leta prav vso odrsko nabrušenost in nepokorščino. Tovrstna občutja z novimi albumi le stopnjuje. Bolj stari, bolj nori, bolj nepopustljivi. Kvintet je tako prekleto izkušen, da v miže izkorišča prostrani odrski prostor. Smo sredi evropske turneje posvečene promociji albuma »Blind Rage« in Accept so do tega dne, dosegli med turnejo vrsto optimalne odrske uigranosti ter zaznavanja. Zato je bend dostavil vrhunsko eksekucijo celotnega koncertnega repertoarja. Vanj je vključil kar sedem skladb novega albuma. Poleg vrhunske delavne kemije, ki jo bend hipoma vzpostavi na odru, začutiš med fanti močne vezi vzajemnosti in tovarištva, čeprav je jasno, da v osnovi vse kar smo videli in okušali, kreirata v ozadju vse zgodbe glasbeni posel in strogi glasbeni profesionalizem. Accept uživajo v novih časih v izvedbi nove avtorske glasbe. Set lista je bila obilno prežeta z novim maeriaolm. Poleg kjar sedmh točk noverga albuma so ustelili tri skladbe albuma Stalingrad ter dve iz albuma Blood of rhe Nations (2010).
Koncert je dinamično valoval zahvaljujoč premeteno sestavi set liste, ki je nizala skupke zaporedno izvedenih novejših skladb s skupki starejših klasik. Prvikrat nas je skupina odstrelila v svoja klasična leta v prvi polovici koncerta, kjer sta odjeknili presenečenji London Leatherboys (»Balls to the Wall«, 1983) ter takoj za njo »Breaker« (1981) skladba Starlight. Drugo presenešenje je sledilo v drugi polovici, ko je za naslovno skladbo albuma »Restless And Wild« ostala zasedba kar pri omenjenem albumu in udarila še skladbo Ahead of the Pack. No Shelter za njo je poskrbela za to, da konkretneje razgiba svoje prste tudi basist Peter Baltes, saj je vključevala srednji podaljšan instrumentalni del. Izpostavljena tri presenečenja na set listi so bila še kako dobrodošla kompenzacija za manjko starejših skladb v repertoarju.
Glavnino solaž še vedno igra Wolf Hoffmann, medtem ko skrbi Herman Frank v glavnem za krepitev fraz v vlogi ritem kitarista. Kdor je Franka gledal v solo režiji ali z Victrory ve, da ni nič slabši kitarist od Hoffmanna, a politiko v današnjih Accept določata edina originalna člana Baltes in Hoffmann in temu se je treba prilagoditi. Sploh v svetu glasbenega profesionalizma Tornillo je vzdržal! Proti koncu je sicer kazal blažje znake vokalne utrujenost (najvišje lege), a je skrajno podoživeta in predana nemška publika (skoraj treh različnih generacij) z intenzivnimi povratnimi reakcijami in burni spremljavi refrenskih napevov v zaključnem delu koncerta hvaležno sanirala te trenutke. Himna Metal Heart ostaja eden absolutnih vrhuncev sleherne Accept set liste, ki jo je sklenila tudi v Münchnu po pričakovanju nadobvezna ponarodela koračnica Balls to the Wall.
Nov Accept koncert se je odvrtel skozi slabi dve uri, kot bi trenil z očesom. Odličen zvok, odlična eksekucija! Prvinska podoba metala skreiranega na stari evropski celini na prelomu sedemdesetih v osemdeseta funkcionira, kot bi bila ustvarjena še včeraj. Accept, kvintet izjemne karizme in skupina edinstvenega stasa v metalskem unierzumu, ohranja na odru mladostniški zagon in nepopustljivost. Udo Dirkschneider je zanje figura preteklosti, ki je že davno ne pogrešajo več. Tornillo namreč postori prav vse, kar mora in kar zahteva esenca metala Accept recepture. Koncert poln superlativov. Staroste metala ostajajo torej občudovanja in vsega spoštovanja vredna odrska atrakcija, obiski njihovih koncertov pa vsega greha vredno izkustvo. Upajmo, da bo trajala renesančna pomlad za Accept še vrsto let, kajti na obiske njihovih koncertov po Nemčiji se bomo kaj radi redno vračali.
Setlista
ACCEPT:
1. Intro
2. Stampede
3. Stalingrad
4. Hellfire
5. 200 Years
6. Losers and Winners
7. London Leatherboys
8. Starlight
9. Dying Breed
10. Final Journey
11. Shadow Soldiers
12. From the Ashes We Rise
13. Restless and Wild
14. Ahead of the Pack
15. No Shelter
16. Princess of the Dawn
17. Dark Side of My Heart
18. Pandemic
19. Fast as a Shark
—dodatek—
20. Metal Heart
21. Teutonic Terror
22. Balls to the Wall
23. Bound to Fail (taped outro)
DAMNATIONS DAY:
1. Invisible, the Dead
2. The Meaning
3. I Am
4. Lucid Dreaming
5. Carried Above the Sun
6. Reaper
Galerija slik
