Brit Floyd
nedelja, 26. 10. 2025
Ljubljana / Media Center / Slovenija
Brit Floyd so ena tistih ‘tribute’ skupin, ki so dobile skozi leta na slovenskem svoj domicil. Potem ko so pred dobrim letom dni odigrali v Hali Tivoli dve uri in pol dolg repertoar, ki je bil replika repertoarja Division Bell turneje iz leta 1994 legendarnih Pink Floyd, so se tokrat vrnili v slovensko prestolnico z repertoarjem s katerim so obhajali 50. let izida Pink Floyd albuma “Wish You Were Here” (1975). Z obljubo, da odigrajo v celoti cel omenjeni album.
Brit Floyd veljajo za najboljše posnemovalce originalnih Pink Floyd, zato je obisk njihovih predstav vselej bogato poplačan. Tokrat so obiskali Ljubljano z znatno manjšo produkcijo. Tokrat to ni bila Hala Tivoli, bilo pa je dobrih 2.000 obiskovalcev Media Center. Manjši oder torej in s tem adaptiran light show. Skupina prav tako ni ponudila nobene prodaje uradnih spominkov. Pred letom dni se je miza s prodajnimi spominki v Hali Tivoliju prav šibila od vsega razkošja.
Kakorkoli, šteje vedno v največjem odmerku izvedba. In ponjo so tega večera prišli vsi pravoverni ljubitelji Pink Floyd, za katere je skoraj zagotovo mogoče trditi da v tem življenju ne bodo več zaigrali na odru. Devet članski bend pod vodstvom glasbene direkcije Damiana Darlingtona, sicer kitarista in enega treh glavnih vokalistov, je znova dostavil izkušnjo blizu brezhibne perfekcije. V ekipi ostaja moški garnizon enak: ob Darlingtonu so tu še naprej: Ian Catell (bas kitara, glavni vokal), Rob Stringer (klaviature, spremljevalni vokal), Edo Scordo (kitara, glavni vokal) in bobnar Randy Cooke. Tu so glasbenice: Rhiannon Dewey (saksofon, tolkala), ki je prevzela mesto predhodnika Ryana Saranicha, pa tri spremljevalne vokalistke: Liza Melfi, Shannon Fayth in Jessie Lee Houllier, med katerimi je zlasti slednja osupnila potem ko je nase opasala električno kitaro in krenila v solažo znotraj finala Another Brick in the Wall, Part 2 (Brit Floyd so se lotili Delicate Sound Of Thunder verzije tega komada, ki je podaljšan v finalu glede na izvirnik), prav tako pa morala prevzeti na svoja pleča vokal v The Great Gig In The Sky – gre za komad, ki je pravi mali izziv za vsako vokalistko. V miksu je bila punca malo premalo slišna, kar je bil edini kiks kar se ozvočenosti koncerta tiče, sicer pa briljantno.
Zvok je sicer funkcioniral perfektno. Igra luči z nepozabno in nadobvezno integracijo laserjev, scenografija z znamenitim krogom na sredini odra in ganljivimi videoprojekcijami, ki so izdatno oživljale poezijo Pink Floyd in krepile intenzivno vzdušje, ki je unikum rock’n’roll univerzuma.
Bend je razdelil nastop v dva dela. V prvem je izvajal repertoar, ki ni segal dlje kot do leta 1973 in album “Dark Side Of The Moon”. Bombastičen uvod s hitom Learning To Fly, nadaljevanje z mističnim testamentom in epskim High Hopes, kjer je Darlingtonov ‘steel pedal’ predel kot muca. Kombinacija fines na akustičnih kitarah, preliv tolkal, vključevanje vseh treh spremljevalnih vokalov, kurja polt ni izostala ob vsej manifestaciji te perfekcije. Preskok na “The Wall” (Goodbye Blue Sky, Empty Spaces, What Shall We Do Now?), erupcija s Time in fenomenalno solažo na kitari, omenjena drama vseh dram v The Great Gig in the Sky, presenečenje set liste z integracijo The Final Cut komada Two Suns in the Sunset in izjemen finale z nepozabno “Animals” klasiko Pigs!
Po tem rondoju, ki je sam po sebi poglavje zase, pa je sledil po 20. minutni pavzi še drugi del z vrhuncem in izvedbo celotnega “Wish You Were Here”, ki med privrženci Pink Floyd kotira zelo visoko, mnogi pa ga štejejo za najljubši Pink Floyd album. A z uvodom – z “The Meddle” klasiko One Of These Days, kar nas je popeljalo v leto 1972. Scordo je odigral uvodno kitarsko solažo v Shine On Your Crazy Diamond – prekrasna mehkoba. Welcome to the Machine je nemara celo največji izziv v intereptaciji petih točk albuma. Tu je skupina nekoliko prikrojila ritem, v izhodnem delu pa je osupnila s točnostjo in izjemno preciznostjo s katero so nas Brit Floxd popeljali v uporniško Have A Cigar. Tudi tu je osupnila izjemno spretno oddelan izhod in ustvarjena prehodna vez do verjetno v najbolj zaželene skladbe večera – Wish You Were. V velikem finalu znotraj epa Shine On You Crazy Diamond (Parts VI-IX) sem mrzlično čakal na zadnji del komada, kjer prevzamejo klaviature absolutno dominantni status. Z eno besedo brezgrajno. Brezgrajna melanholija! In zadnji ton pospremljen s sliko Syda Baretta na velikem projekcijskem platnu. Nor domet izvabljanja emocij in strasti!
Nič manj noro se niso vrtele minute. Delovale so kot sekunde. Tako kot veliki vzorniki, so tudi Brit Floyd ustvarili hipnotično vzdušje, ki nas je posrkalo v ta edinstven svet za dve uri in pol. Magija ni popuščala niti za hip. Sklepna Comfortably Numb! Jasno je bilo da bo to konec. In potem tista solaža in intenziven drama teater, ki ga je ustvarjal z dlakocepskimi finesami filigranske finomehanike drzne hoje po stopinjah Davida Gilmourja Damain Darlington! Znova z izjemno odliko.
Brit Floyd so skozi leta vse skupaj prignali do izjemnega približka. Približka ‘na ped’. Vseskozi vlagajo v instrumentarij, logistiko. Obenem so tudi v vokalnem oziru izjemno močni. Vsi trije vokalisti, pri čemer je najbolj pomemben basist Ian Catell, ki predstavlja nekakšno idealno vmesno varianto, ki tolče z vokalom nekje naravnost med Gilmourja in Watersa, zato je tudi prevzel na svoja pleča glavnino skladb. Bend je v dodatku še enkrat potrdil svojo moč. Z Run Like Hell, ki je dvignila na noge še zadnjič celo dvorano ter z ubranostjo zbližano na ped originalu še enkrat potrdil svojo posnemovalno brezhibnost! Kilometrina, znanje, izkušnje. Vsega je v izobilju. Prav to je esencialni ščepec, ki ga dodaš kot začimbo polega, da s svojo predstavo zapustiš še močnejši pečat!
Brit Floyd resnično ostajajo poglavje zase, ko govorimo o ‘tribute to’ Pink Floyd skupinah sveta. Sam ne sodim med ljubitelja glasbe, ki bi preferiral ‘tribute to’ skupine, a pred Brit Floyd, se mi vselej zašibijo kolena. In tudi tokrat ni bilo nič drugače. In tako bo tudi ostalo. Do naslednjič.
Besedilo: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik & Edita Klemen
Brit Floyd – setlista:
Set 1:
1. Signs of Life
2. Learning to Fly
3. High Hopes
4. Goodbye Blue Sky
5. Empty Spaces
6. What Shall We Do Now?
7. The Dogs of War
8. Time
9. Breathe (Reprise)
10. The Great Gig in the Sky
11. Two Suns in the Sunset
12. Another Brick in the Wall, Part 2
13. On the Turning Away
14. Pigs (Three Different Ones)
Set 2:
15. One of These Days
16. Shine On You Crazy Diamond (Parts I-V)
17. Welcome to the Machine
18. Have a Cigar
19. Wish You Were Here
20. Shine On You Crazy Diamond (Parts VI-IX)
21. Comfortably Numb
—dodatek—
22. Run Like Hell
