Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Orto, Ljubljana
Datum koncerta: 25.03.2009
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 5 eur
V Ortu so se nam v četrtek zvečer ob prvi obletnici izida albuma Random saviour spet predstavili Ljubljančani Grimmski. Skupina goji dokaj zanimiv žanr, ki je v domačih logih z izjemo kakih Melodrom ter Guštija in Polone, (ki se zaradi ženskega vokala zdijo vseeno nekoliko lahkotnejši) gotovo premalo zastopan in poznan. Gre za izbrane motive elektro popa osemdesetih s primesjo mračnejših tokov new wavea, očitnih predvsem v temnem vokalu Petra Žargija, ki spominja na nekakšno mešanico Nicka Cavea in Iana Curtisa (Joy division). Glasba torej, ki ni nikoli sodila v mainstream, a je bila po drugi strani vedno dovolj zanimiva in dostopna, da je ne bi mogli označiti za zgolj za subkulturo.
Kot so fantje pojasnili na začetku koncerta, se jim je zaradi poškodbe Bora Gregorčiča pridružil gostujoči bobnar, ki je nalogo ob pomoči občasnih inštrukcij in namigov basista opravil več kot zadovoljivo. Telecaster Ireneja Mesička priklopljen v Mesa combo, ki je stal na praznem zaboju piva, je kljub minimalističnemu zvoku deloval suvereno ter z nekaj solističnimi izleti uspešno dopolnil nizke registre markantnega Žargijevega vokala. Na drugi strani sta se temu pridružili tudi back vokalistki, ki sta prišli do izraza predvsem pri pesmi Where the wild roses grow, s katero je pred dobrim desetletjem Nick Cave ob pomoči Kylie Minogue zabeležil enega svojih največjih komercialnih uspehov. Slišali smo tudi nekaj drugih priredb, med katerimi velja omeniti uvodno Crystal ship s prvega albuma Doorsov, Cohenovo Hallelujah, poznano predvsem iz filma Shrek, in pa Bowievo China girl. Med avtorskimi skladbami so največ navdušenja požele Catatonia, The light year song in predvsem odlična Obsession, skladba, ki je zaradi učinkovitega kontrapunkta ženskega in moškega vokala ter prijetnega aranžmaja (za kar ima bržkone zasluge tudi producent albuma Peter Penko) še najbližje klasičnemu hitu.
Kljub dobremu obisku se spričo umirjenega vzdušja Orto tega večera ni tresel ali pokal po šivih, k čemer je prispevala tudi zadržanost mlade zasedbe. Nekoliko več komunikacije z občinstvom ne bi škodilo, a obvladovanje odra in prostora zahteva določeno kilometrino. Vseeno pa so fantje in dekleti kljub temu poskrbeli za nadvse prijeten večer ter ob izbranih ritmih lagodno zibali občinstvo, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnilo zgornje nadstropje priljubljenega ljubljanskega kluba. Ob slišanem in videnem, bi tako lahko sklenili, da gre za nadvse obetavno skupino z izvirnim in samosvojim slogom ter zanimivimi glasbenimi zamislimi, zaradi katerih bomo naslednika Random saviour vsekakor nestrpno pričakovali.
Fotografije: Hedvika Beras
Galerija slik
