Hypocrisy / Vomitory / Vreid / (Abbath niso nastopili)
petek, 17. 04. 2026
Ljubljana / Cvetličarna / Slovenija
Hypocrisy, švedske legende death metala, so se odpravili v začetku letošnjega aprila na novo evropsko turnejo, ki so jo poimenovali “Mass Hallucination Tour”. Bend vodi od ustanovitve leta 1991 dalje ena najpomembnejših figur na ekstremnometalski sceni sveta, to je vokalist, kitarist in gonilna sila skupine Peter Tägtgren. Zadnja leta se je mož osredotočal na svojo drugo skupino Pain, ki je v globalnem oziru postala komercialno donosnejša, pa vendar. Korenine so korenine. In ne le Peter, pač pa tudi mase privržencev brutalnih težkometalskih sfer natanko vedo od kod izhaja čislani glasbenik in producent ter njegova prva ljubezen – Hypocrisy.
Da bi bila turneja kar se da privlačna, so Hypocrisy povabili nanjo tri skupine, ki delujejo definitivno več kot vznemirljivo. Norveške mojstre black’n’roll obrti Vreid, ki jih je slovenska klubska scena, pa tudi festivalska, vse od ustanovitve skupine leta 2003 gostila večkrat, pri čemer pa je preteklo od zadnjega koncerta skupine v Sloveniji 11. let, nadalje kultne švedske death metalske robavhe Vomitory, ki so pri nas redko nastopali in pa izvajalca, ki naj bi privabljal na koncerte turneje dodatno kvoto firbcev, to so Norvežani Abbath, ki jih vodi nekdanji član Immortal, s pravim imenom Olve Eikemo, po katerem je skupina dobila tudi ime. Hjamm,…. Abbathov salto mortale na Metaldays festivalu 26. 7. 2017 ostaja nepozaben. Nemara mu pride blizu le tisti Jelinčičev na televiziji leta 2022. Skratka, ekstremno hud paket brezbožnega pohujšanja, se je oglasil na svoji koncertni odisejadi tudi v Ljubljani!
In prizorišče je bilo odlično obiskano. Cvetličarna je pokala po šivih. Že ko so ob 18.40 h vdrli na oder Vreid – za mnoge celo vrhunec večera, saj gojijo povsem specifičen zvok, ki privablja k sebi ljubitelje s specifičnim okusom, se je čutilo, da bo Cvetličarna postala kmalu pravo pravcato domovanje peklenščka. Vreid niso imeli mnogo časa na voljo. Dobre pol ure. Zato niso mnogo govorili pač pa vneto igrali. Kvartet je v Ljubljano prinesel tudi najnovejši studijski album “The Skies Turn Black”, ki ga je po krajšem intru predstavil takoj uvodoma s singlom Kraken, nekje na sredini mu je sledil naslovni single in proti koncu še z eno novo skladbo – From These Woods. Kvartet je v odlični formi, od leta 2010 dalje deluje v nespremenjeni postavi, s kar tremi originalnimi člani, med katerimi ni skrivalnic. ‘Namotörheadiziran ritmično bolščavi drive’ nad katerim se pne ledeno hladna blackmetalska retorika je izvrstno grabil. Bend je v kratkem času zgradil svojevrstno hipnotično vzdušje, ter navdušil publiko z izkazano kompaktnostjo. Od res starih točk so se že v prvem delu nastopa lotili skladbe Pitch Black vzete iz drugega albuma “Pitch Black Brigade” (2006), medtem ko sta preostanek repertoarja zapolnili še Into the Mountains (album “Wild North West”, 2021) in sklepna, naslovna skladba albuma “Lifehunger” (2018). Škoda, da za kaj več ni bilo časa.
Oder so za Vreid nasledili veterani švedskega old school death metala Vomitory. Bend, ki je bil ustanovljen še v osemdesetih, je prav med to turnejo izdal nov studijski album “In Death Throes”. Ko so prispeli v Ljubljano je bil novi album napolnil ravno en teden starosti. Vomitory so kvartet, v katerem sta od originalnih članov danes brata, bobnar Urban in kitarist Tobias Gustafsson, postavo pa zaokrožata basist in vokalist Erik Rundqvist, ki vztraja v ekipi vse od drugega albuma “Redemption” dalje ter novinec Christian Fredriksson, ki je leta 2025 prevzel nase breme igranja glavne kitare. Vomitory so dokazali na tej predstavi, da ostajajo brezgrajna old school death metal mašinerija nepopustljive brutalne pogube, ki se čvrsto oklepa tudi gore diktatov. So bruhajoča mesoreznica. Izvedbeni format kvarteta ostaja nepopustljivo ošiljena, ostra in brezmilostna horda. Bend je odprl koncert s starejšo točko kariere, naslovno skladbo albuma “Revelation Nausea”, predstavil tudi dve točke najnovejšega albuma “In Death Throes” (For Gore And Country in Wrath Unbound) ter uničeval s svojo poltonsko, nizko hrumečo uglasitvijo plazovite riffovske kanonade skozi serijo stare šole death metalskega pohujšanja, ko so se zvrstile tudi Terrorize Brutalize Sodomize, Rage Of Honour, All Heads Are Gona Roll (vzeta iz prejšnjega, istoimenskega albuma), Regorge In The Morgue ter sklepna Chaos Fury. Publika pa je sodelovala s skupino v vratolomni ekstazi. Doza satanske gore uničevalnosti je bila naravnost sanjska.
Abbath bi morali stopiti na oder ob 20 uri in 20. minut. Ura je bila pol devete. Abbath še vedno ni na vidiku. Zlobnejši veterani iz vrst ljubiteljev ekstremih metal sfer, so že pričeli stokati češ: “Immortal šminker se znova obnaša kot primadona”. Pa je ura kar nenadoma osem in 40 minut, ko se na odru pojavijo člani Abbathove zasedbe in s sklonjenimi glavami med rameni povedo publiki, da nocojšnji koncert odpade ker so šefa odpeljali na urgenco. Kaj je bil vzrok tudi danes ni jasno, so pa Abbath že naslednji dan v nemškem Geiselwindu normalno nastopili. Zelo verjetno, je možakar pogledal nekajkrat pregloboko v kozarec in obnemogel. Glavno, da je z Abbathom v času, ko se izpisujejo vrstice te koncertne recenzije vse okej. Da nekaj ni v redu je že namigoval pogled na sam oder, ki je ‘prostrano zrasel’, kar pomeni, da čaka na glavnega izvajalca, obenem pa so na to namigovale tudi Hypocrisy trzalice zataknjene na Tägtgtrenovo stojalo za mikrofon. Skratka Abbath v Ljubljani? No, pa kdaj drugič.
Hypocrisy so zato krenili na oder že deset minut pred deveto zvečer. V prvih vrstah je vrelo. Cele legije mladenk in mladcev, stesano, recimo kar ostro opravljenih. Na preži! Ko je kvartet zavzel položaje je bila povratna reakcija s strani publike naravnost huronska. Tägtgren je že takoj po prvem komadu They Will Arrive gromko vzdignil roke kvišku in pozdravil občinstvo: “Ljubljanaaa!!!”, s čimer je iztržil na prizorišču še več adrenalinske naglice. Kulise ozadja vezane na izdane videospote, vsebino izdanih albumov, ogromno megle vse povsod, veliko rdeče svetlobe v ozadju, ki se je največkrat križala z zeleno in belo. Na obrazih nič. Lom in šus! Torpediranje dvojne bas boben bule v kombinaciji z rezgetavo devastacijo fraziranja in robato bolščavih bas linij, je zajel Cvetličarno, kot bi prizorišče naglo goltali ognjeni zublji. Tägtgren se z growlom dobro drži. Tudi proti koncu predstave se je dobro držal. Nemara je na trenutke bil malo pretiho nastavljen v miksu zvočne slike, pa tudi nekatere solaže so mestoma potegnile v zvoku ‘kratko’.
Kakorkoli, bend je dostavil setlisto, ki je predstavljala vrsto kariernega preseka in nasploh prvikrat na turneji izvedla prastaro Left To Rot iz studijskega prvenca “Penetralia” (1992). V fokus repertoarja je stopal tudi četrti album Abducted (1996) s skladbami Carved Up, Killing Art in sklepno Roswell 47, pa tudi druge albumske klasike! “Into The Abyss” je bila zastopana z dvema rušilnima klasikama – že kmalu na začetku s Fire In The Sky (takoj za njo je bend prilil olja na ogenj še s klasiko Inferior Devoties iz drugega albuma “Osculum Obscenum”) ter v drugi polovici koncerta Deathrow (No Regrets). Ko je bend urezal “The Final Chapter” točko Adjusting The Sun, pa za njo razkačeni “Hypocrisy” šrapnel Fractured Millenium, je bilo jasno, da se bližamo vreliščni točki koncerta. Tudi album “Virus” ni ostal spregledan proti finalu koncerta z Warpath, bend pa je Cvetličarno ogrnil v finalno uničenje s klasiko The Final Chapter ter za njo že omenjenim Abducted slatkišem Rosewell 47.
Skratka, bend je dostavil natanko to po kar je prišla publika. Ob odlični setlisti, izvedbeno kompaktnost, fokusirano in pedantno odigrano predstavo, pri čemer so Tägtgren in ekipa dodobra razmigali vratna vretenca, pogled na publiko pa je zlasti v prvih vrstah deloval, kot da smo se znašli sredi popolnega vojnega kaosa. Ura in dvajset minut! Konec. Šus in projektil prvinske doze švedske šole death metala, ki ga je pospremil res odličen obisk, peklenska energija in prekrasna kemija na relaciji publika-skupina.
Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Hypocrisy – setlista:
1. They Will Arrive
2. Fire in the Sky
3. Inferior Devoties
4. Chemical Whore
5. Left to Rot
6. Carved Up
7. Children of the Gray
8. End of Disclosure
9. Killing Art
10. Eraser
11. Deathrow (No Regrets)
12. Adjusting the Sun
13. Fractured Millennium
14. Warpath
15. The Final Chapter
16. Roswell 47
