Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Gala Hala, Metelkova, Ljubljana
Datum koncerta: 06.04.2009
Število obiskovalcev: 250
Cena karte: 15/20 €
Nismo dolgo čakali na prihod še enega člana Living Colour v Slovenijo. Še pred kratkim se nam je v Cvetličarni predstavil Will Calhoun s svojimi jazz rockerji Unified Presence, tokrat pa nas je obiskal basist Doug Wimbish, ki nastopa z zasedbo Little Axe (takšen je tudi vzdevek vodje skupine). Little Axe so kar precej drugačni od drugih zasedb članov Living Colour, saj mešajo vplive klasičnega in sodobnega bluesa, funka, duba, elektronike, hard rocka in še česa.
Koncert se je začel precej nekonvencionalno – z bobnarskim solom. Keith LeBlanc je že takoj pokazal, da bo šlo za koncert glasbenikov prvega kova. Kmalu sta se na odru prikazala še Skip McDonald na kitari in Doug Wimbish na basu in kaj kmalu smo lahko lišali natanko za kaj pri tej zasedbi gre. Skozi ves koncert so igrali na visokem nivoju, držali občinstvo na nogah in med skladbami z njim tudi duhovito komunicirali (čeprav gre že za nekoliko izpete napade na ameriško vlado). Pred skladbami je bilo slišati tudi posneto lajanje psov, kar je podobno Living Colour, ki podoben efekt uporabljajo tudi na svojih nastopih.
Little Axe v glavnem igrajo precej moderno različico bluesa s precej efekti. Dosti je nasnetih delov in drugih učinkov, ki dodatno obarvajo glasbo. Veliko je primesi tudi iz drugih žanrov, predvsem je dosti funka, pa tudi nekaj duba, hard rocka, hip hopa in pa soula (ki pa ga je bilo precej manj zaradi odsotnosti Bernarda Fowlerja). Ob hard rock trenutkih so me včasih precej spominjali na Wimbishev matičen band Living Colour, a teh trenutkov ni bilo mnogo in za Little Axe ne moreš reči, da so kakšen klon. Zasedba ima lasten slog , ki je dovolj eksperimentalen in raznolik, da obdrži tvojo pozornost.
Težko je reči koliko možje res uživajo na odru, saj pogosto zvenijo zelo rutinirano. Še najbolj pristen se mi je zdel sam vodja zasedbe, ki je pokazal še največjo mero raznolikosti. Za njega bi lahko rekli, da se drži principa: “Manj je več”. Njegov slog je bluesovski, vendar pa je v njegovem slogu tudi dosti funk, avantgardnih (morda je šlo le za “fušanje) in rockerskih trenutkov. Za Wimbisha je vedno težko reči koliko res verjame v glasbo, saj je njegov slog venomer pod kontrolo. Podobno bi lahko trdili tudi za Keitha LeBlanca, ki je tehničo izjemno podkovan in praktično nikoli ne stori “kiksa”.
Seveda se je pogrešala prisotnost Bernarda Fowlerja, ki bi s vojimi vokalnimi vragolijami lahko dodal še kaj. Njegov soul vokal sodi med najboljše na svetu, prav tako pa je bilo za pogrešati njgovo odrsko karizmo in toplino. Ne morem trditi, da ga Skip McDonald in Wimbish na vokalu nista dostojno zamenjala, a Fowlerjev glas (in stas) je le eden.
Tako torej. Little Axe so poskrbeli za prvovrsten blues/funk/rock (in še kaj) večer in nas popeljali na pot uporniške glasbe (tako v smislu kompozicij kot besedil). Skozi ves koncert so bili rutinirano dobri, še najbolj je odstopal kitarist in vodja Skip McDonald, vendar je težko reči, če je njegov slog bil bolj “umazan” zaradi slabega dne ali zaradi načina igranja. Kakorkoli že, na koncu je vse skupaj delovalo zelo posrečeno in le predstavljam si lahko kako bi vse izpadlo, če bi se pridružil še angelski glas Bernarda Fowlerja.
Fotografije: Tanja Goršič
Setlista
1. Mother Earth 2. Same People 3. Hard Times 4. Rock This House 5. Soul of a Man 6. Grinning 7. Moaning at Midnight 8. Hammer Head 9. Bless Those 10. Boom Boom 11. If I Had My Way 12. So Glad 13. Ride On 14. Tight Like That 15. Trance 16. No Release 17. Too Late 18. Encore
Galerija slik
