Potovanje po elektronskih planjavah z Jeanom-Michelom Jarreom (2016)
Avtor: Peter Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / Center Stožice / Slovenija
Datum koncerta: 15.11.2016
Število obiskovalcev: 4000
Jean-Michel Jarre, legendarni francoski glasbeni umetnik, pionir na področju elektronske, ambientalne in novodobne glasbe ter sintpopa, je v ljubljanskih Stožicah nastopil v okviru svoje aktualne ‘Electronica’ svetovne turneje med katero se ob izvajanju novejših del dotakne tudi nekaterih ključnih poglavij svoje bogate kariere. Ta neumorni elektronski heroj, ki je bil večkrat uvrščen v Guinessovo knjigo rekordov, kar se tiče obiskanosti njegovih koncertov na prostem, je poleg izjemnega klaviaturskega ‘arsenala’, v skladu s svojim slovesom, poskrbel za izjemne svetlobne in laserske efekte ob katerih je množici v dvorani večkrat vzelo sapo. Jarreu so na odru delali družbo klaviaturist, bobnar in tolkalist, ki pa so večinoma opravljali spremljevalne vloge, saj gospod Jarre, zlasti na novejših delih, večinoma pretežno prisega na elektronske ritme.
Za ‘ogrevanje’ v spodobno obiskani, čeprav ne popolnoma zasedeni dvorani je kultni glasbenik izvedel dve novejši deli, »The Heart of Noise« ter »Automatic (Part 2)«, ki sta odražali njegov sodobni skladateljski slog, kjer ne manjkajo plesno usmerjeni trance ritmi. Večina novejših del v tem večeru je izvirala iz aktualnega albuma »Electronica 2: The Heart of Noise« (2016) na katerem je Jarre sodeloval s takšnimi imeni kot so Pet Shop Boys, Gary Numan, Hans Zimmer, Edward Snowden in Cyndi Lauper Privrženci Jean-Michelovega klasičnega opusa so prvič prišli na svoj račun z izvedbo ambientalne klasike »Oxygene 2« z legendarnega albuma »Oxygene« (1976) na katerega se je v tem večeru, pričakovano, še večkrat spomnil.
Enega izmed najbolj zanimivih trenutkov celotnega koncertaje nedvomno predstavljala izvedba skladbe »Exit«, katero je Jarre, večni disident in humanist, posnel v sodelovanju z razvpitim ameriškim ‘žvižgačem’ in svetovnim izobčencem številka ena, Edwardom Snowdnom. Slednji se je s svojimi sporočili svetovni, zlasti ameriški javnosti, ki si zatiska oči pred očitno pretirano bolečo resnico, da jim njihova vlada neprestano laže, pojavil na projektorjih, medtem ko je elektronska glasbena podlaga z divjimi ritmi poskrbela, da je vse skupaj izpadlo še bolj dramatično. Sicer je Jarre, novi član gibanja ‘Demokracija v Evropi 2025’ (med vidnimi člani so tudi Slavoj Žižek, Brian Eno, Noam Chomsky in Julian Assange), ki si prizadeva za vzpostavitev resnične demokracije znotraj EU, že dolgo časa znan po svoji politični aktivnosti, ki pa jo redkokdaj neposredno navezuje na svojo inštrumentalno usmerjeno glasbo.
Ni dolgo trajalo, ko se je Jarre spomnil tudi na svoj drugi najbolj sloviti dosežek, »Equinoxe« (1978), ter na veselje dolgoletnih pristašev izvedel »Equinoxe 7«, čeprav z modernimi, trance ritmi, kar je marsikoga vznejevoljilo. Francoski elektronski mojster se je s »Souvenir of China« za kratek čas spomnil tudi na svoj opus iz osemdesetih, ki z izjemo albuma »Magnetic Fields« (1981) in »Rendez-Vous« (1986), s katerih smo v tem večeru pogrešali vsaj eno ali dve izvedbi, velikokrat ostaja spregledan. Med izvedbo skladbe »Brick England«, katero je posnel v sodelovanju s Pet Shop Boys, smo slišali tudi skozi vokoder popačen vokal v režiji Neila Tennanta, kar je bila vsekakor zabavna popestritev.
Ljubitelji njegovih zimzelenov iz sedemdesetih smo znova prišli na svoj račun z izvedbami skladb »Oxygene 8«, nepozabnega »Oxygene 4«, katerega dobro poznajo tudi ljubitelji video igre »Grand Theft Auto IV«, ter »Equinoxe 4«, vendar nas je motilo, da jih je gospod Jarre povsem po nepotrebnem ‘prevetril’ s trance ritmi. Jean-Michel je bil skozi večino nastopa obdan s svojim klaviaturskim ‘carstvom’ na čelu z različnimi vrstami sintetizatorjev, enkrat pa je v roke prijel tudi Ronald AX-sintetizator ter za kratko, enkratno priložnost celo električno kitaro, kar je bil sila neobičajen prizor.
Za zaključek rednega dela je Jarre navdušil vse prisotne, ko je med izvedbo skladbe »The Time Machine« s posebnimi rokavicami začel igrati na lasersko harfo in ob tem naletel na številne vzklike navdušenja. Prizor je bil res fascinanten, saj je Jarre med igranjem proizvajal zvok podoben harfi in to tako, da je z rokavicami na prefinjen način blokiral posamezne laserske žarke. Svetloba laserskih žarkov je koncentrirana v ‘strune’ in vsaka izmed njih proizvaja drugačen zvok, medtem ko mora Jean-Michel za zaščito pred poškodbami uporabljati posebne rokavice in zaščitna očala. Seveda je bil Jarre prvi na področju igranja laserske harfe, katero na svojih koncertih igra že od leta 1981 dalje in le redkokdaj se zgodi, da je iz takšnega ali drugačnega vzroka odsotna.
V dodatku je Jarre izvedel skladbo »Oxygene 17«, ki se bo drugega decembra pojavila na njegovem prihajajočem studijskem izdelku z naslovom »Oxygene 3«. Z njim bo počastil štirideseto obletnico izida originalnega »Oxygene« in očitno bo tretje nadaljevanje slovitega albuma vredno njegove mogočne zapuščine, kajti »Oxygene 17« je bil eden izmed vrhuncev tega večera in eden redkih trenutkov, ko v dvorani niso vladali trance ter dance ritmi. Za slovo je izvedel še skladbo »Stardust«, nakar se je ob bučnih ovacijah skupaj s svojimi tremi glasbenimi sodelavci poslovil z odra.
Jean-Michel Jarre je v ljubljanskih Stožicah priredil spektakel vreden njegovega slovesa in obenem dokazal, zakaj je po vseh teh letih, kljub legijam mlajših oponaševalcev, še vedno najpomembnejše in najimenitnejše ime na elektronsko-ambinetalni glasbeni sceni. Gospodu Jarreu se je z izjemnim glasbenim performansom, barvitimi projekcijami in laserskim šovom, posrečilo ustvariti fascinanto avdiovizualno izkušnjo, ki je publiko večkrat prikovala v trans. Nekatere mladenke in mladci, ki so očitno zgrešili ‘rave party’, so žal pozabili na osnove bontona in, kljub sediščem ter brez glasbenikovega povabila, začeli poplesavati kot zmešani, a so bili na srečo v manjšini ter na robu parterja. Nekaj pomislekov je sicer ostalo tudi na račun tega, zakaj je bilo potrebno »Oxygene« in »Equinoxe« klasike ‘posodobiti’ s trance in dance ritmi s čimer je Jean-Michel, kljub fantastičnemu ambientu in živopisanih svetlobnih ter vizualnih projekcijah, skorajda uničil njihovo bistvo. Pretirano ugajanje raverski mladini s tovrstnimi ritmi pesti kar nekaj Jarreov novejših dosežkov, vendar »Oxygene 17« zbuja upanje, da se je Jean-Michel vendarle začel spet vračati na pota stare slave in da bo prihajajoči »Oxygene 3« vreden njegove veličastne dediščine.
fotografije in video: Klemen Udovč
Setlista
1. The Heart of Noise
2. Automatic (Part 2)
3. Oxygene 2
4. Circus
5. Web Spinner
6. Exit
7. Equinoxe 7
8. Conquistador
9. Oxygene 8
10. Zero Gravity
11. Souvenir of China
12. Immortals
13. Brick England
14. The Architect
15. Oxygene 4
16. Equinoxe 4
17. Glory
18. The Time Machine
—dodatek—
19. Oxygene 17
20. Stardust
Galerija slik














































