Kraj: Jamski dvorec / Postojna
Datum koncerta: 22.10.2009
Število obiskovalcev: 250
Cena karte: 14 €
Včeraj je v Postojni že šesto leto zapored vrata odprl Postojna Blues festival. Otvoritvena čast 6. poglavja edinega verodostojnega festivalskega dogajanja posvečenega bluesu je letos pripadla mlademu ameriškemu glasbeniku Tadu Robinsonu, prvovrstnemu vokalistu in orgličarju, ki glasbeno najraje bivakira v mirnih vodah soula, nemalokrat pa ga zanese tudi v smeri blues glasbe. Tad Robinson je trenutno v fazi promocije lani izdanega albuma “A New Point Of View”, s katero mu pomaga odlični kitarist Alex Schultz. Otvoritveno dogajanje blues festivala je na odru Jamskega dvorca predstavilo še klaviaturista Kevina Ankerja, basista Stevea Gomesa in bobnarja Robba Stupko. Spremljevalni troček je včeraj izvrstno zaposlil odlično razpoloženo vokalno-kitarsko navezo, slednja pa je navdušila s povsem naravno simbiozo soul in blues glasbe.
Robinsonov postojnski repertoar je sestojil iz vsebinsko smelo razporejenih skladb. Serijo striktno soulovsko orientiranih mojstrovin je vselej nasledilo nekaj nevarnih vijuganj v smeri pogojno rečeno osnovnih bluesovskih form, ter seveda obratno. Robinson je tako zgradil most otipljive razpoloženjske barvitosti, široko razpet čez celotno dolžino večernega dogajanja, predpogoj katere je seveda odlično inštrumentalna izvedba. Tadu se zadnjo ni bilo potrebno bati. Hrbet mu je vestno ščitil četverec prvorazrednih glasbenikov, katerega najmočnejši aduti so se skrivali v kitarskem mojstrstvu Alexa Schultza. S Schultzem se je RockLine zadnjič srečal na enem izmed rednih obiskov Bluesiane. Alex je odličen improvizator, ton njegove igre, ki z domišljijo in strahovito preciznostjo vstopa skozi različne harmonične oblike, pa je izrazito jazzovsko obarvan. Alex je na drugi strani odra odličnega “sogovornika” našel v klaviaturistu Kevinu Ankerju. Omenjena sta tekom večera kot po pravilu konstantno navduševala s spontano muzikalično komunikacijo, večina katere je bila razumljivo prežeta s številnimi improvizacijami. Izmenjava solov obeh je ostajala vnaprej nedorečena, vselej prepuščena trenutnemu navdihu ter seveda razpoloženju. Tovrstnega odrskega iskrenja včeraj zvečer resnično ni primanjkovalo.
Inventivna in spontana odrska govorica razpoloženih inštrumentalistov je brez dvoma zanimiva stvar, a včerajšnji spust do Postojne je vseeno navdajal z upanjem v serviranje konkretnejše glasbene vsebine, ki ima bolj kot z domiselnim prikazom tehnične izpiljenosti opraviti s karakterjem globoko ekspresivnega sporočila. Tad Robinson je pravi material za tovrstno slušateljsko rekreacijo, saj smo bili včeraj priča neslutenemu razodetju izjemnih vokalnih karakteristik bledoličnega možiclja, katerega duša je očitno prepojena s črnsko energičnostjo in čutnostjo. Tad Robinson je mojster vokalnega soula! V žametnosti njegovega glasu je zlahka opaziti vlive soul velikana Otisa Reddinga, od mlajše generacije nosilcev praporjev soula in bluesa pa se Tadova interpretacija najbolj približa vokalu Roberta Craya. Kot rečeno, Robinsonov glas se zdi nalašč ustvarjen za obvladovanje in končno demonstriranje osnovnih prvin soula.
Tad pa ni samo fantastičen soul interpret, stric je tudi vešč rokovalec z ustno harmoniko, kar pa ga seveda popelje bližje žlehtnobni naravi bluesa. Robinson je z mešanjem obeh, torej soula in bluesa, zadel pravo kombinacijo intenzitete in senzibilnosti, ki ostaja za večino njegovih kolegov nedosegljiva. Oba elementa se izjemno dobro dopolnjujeta, to pomeni da se ne mešata za vsako ceno in po sili, s tem pa že tako izraziti zvokovni sliki vlivata organskost, ki razkriva neslutena glasbena obzorja. Tadova orglična igra je resda nagajiva potomka bluesa, vseeno pa njegov glas ostaja zagrizeno soulovsko orientiran. Tako brez Schultzeve pomoči tule razumljivo ni šlo. Omenjeni je neizrekljivo bluesovsko bolečino izlil skozi odličen solo skladbe Broken Hearted Man, ki je po seriji eksplozij emocij tiho poniknila v meglici osebne vokalne izpovedi!
Prvo dejanje koncertne sezone bluesa v Postojni je postreglo s presežki čustvenega kot tudi izvajalskega predznaka. Tad Robinson je prepričal z vživetim nastopom, v katerega je vlil svoj maksimum. Glede na dejstvo, da gre pri soulu podobno kot pri bluesu za previdno rečeno klinično mrtva žanra, ki ju pri življenju ohranjajo improvizirane manipulacije posameznih obsedencev z glasbenimi vodili preteklosti, je Robinson pri revitalizaciji in končni spojitvi obeh opravil izjemno delo. Definitivno eden vrhuncev bluesovskega festivalskega dogajanja v Postojni zadnjih nekaj let!
Fotografije: Mojca Perdih
Setlista
1. Hot Wheels 2. More Good Than Bad 3. Long Way Home 4. It Rained All Night 5. You’re The One 6. Broken Hearted Man 7. Welcome Home 8. Pocket Full Of Nothing 9. They Say 10. Up And Down 11. Ain’t That Lovin YOu 12. Let’s Start Again Tonight 13. Money Is The Name Of The Game 14. My Love Is Real 15. Payback
Galerija slik
