25 let rocka ob šanku v velenjski Rdeči dvorani (2007)

V stilu Big Foot Mame (pred)lani in Siddhartinega maratona lani so se tretji “velikani” slovenske rock scene dolgo časa pripravljali na svoj naj koncert 2007 – praznovanje 25letnice obstoja skupine v domači Rdeči dvorani v Velenju. Skupina je zadevo najavljala zelo pompozno in šepetalo se je o ’80 izgledu in glasbi benda, ki naj bi bili glavni atrakciji koncerta. Pa je bilo res?

Že okoli 19.00 smo se narisali pred dvorano, 2 s kartami, 2 naj bi bila na listi, eden je nameraval karto kupiti na licu mesta……Naka! Koncert razprodan, dobiti karto iz liste pa umetnost svoje sorte in skoraj sem obupal, da bom videl koncert. Na koncu se je vse nekako izšlo in malo pred osmo sem že srkal hmeljni napitek zelene znamke iz smešno majhnih 0,3 kozarčkov, na odru pa so začeli s svojo godbo Zablujena generacija. Vse lepo in prav, fantje imajo na odru polno energije, pohvale letijo tudi na zajebancije s strani frontmana Primoža, a kaj, ko glasba ni ravno moj cup of tea….pop punka sem se z izjemo kake legendarne Green Day ali Offspring plošče nasitil že tam nekje konec prejšnjega tisočletja in tako sem le s težavo prežvečil za občinstvo okoli mene sicer zabaven koncert. Superboj, parararararara……

 

In nato čakanje…in čakanje…in zehanje fotografov v fotopitu okoli mene….in čakanje…kratek dokumentarec o bendu, ki ga v fotopitu nismo mogli spremljati…in še malo čakanja… No na koncu pa vendarle, Šank Rocki so se pojavili na odru v nekih kvazi glamrockovskih cunjah, ki so bile na žalost pod vsako kritiko, sploh glede na dane obljube in vse skupaj je bolj izgledalo kot poceni pisarniška pustna zabava kot nek sprehod čez zgodovino resne skupine. Po dveh komadih v tem stilu (rockerji in zabava) je prišel do mikrofona Uranjek in na hitro izjavil nekaj v stilu da je to 2007 in ne 1987 in šanki so izginili z odra, ki ga je zavzel DJ Housemouse in nam predstavil svojo house verzijo Šank rock komada TV. Za tem so se šanki vrnili na oder v “normalnih” oblačilih in od tedaj nismo slišali nobenih presenečenj v obliki starih in redkih komadov več, kar štejem za največji minus koncerta. Mimo nas so namreč leteli standardi TV, Hočeš nočeš (z obvezno Natalijo), Hvala za vse (z gostom z obale, katerega ime mi je ušlo), Le 17, Laški pir, Maček,obvezni bas, kitarski in bobnarski solo vložki, seveda tudi večji del sicer odlične zadnje plošče Senca sebe, nato pa naslednje presenečenje- vokalna skupina Cantemus je legendarno balado Ker te ljubim izvedla a capella, kar je izzvenelo sicer zanimivo, a osebno bi raje slišal original. Med tem, ko so bile oči dvorane uprte v slavčke na odru, so se zvezde večera skoraj neopazno preselili na desno stran dvorane, kjer so na improviziranem “odrčku” nakazali začetke svoje kariere, a spet igrali komad z zadnje plošče…. Ko so se vrnili na glavni oder se jim je pridružila bodoča mamica Tinkara Kovač in skupaj so izvedli zares odličnega Metulja, kjer pa je flavta slovenske rockerice na žalost ostala malo preveč v ozadju. Na odru sta se pojavili tudi dve ekstremno plastični striptizeti, ki sta jasno ogreli moško občinstvo, za njima pa še en obvezen (a rahlo nepotreben gost) 6pack Čukur in z njim so šanki izvedli še en hit Dej bolj na glas radio. Več kot dve uri koncerta sta kmalu minili in skupina se je prvič poslovila. Seveda je bil bis obvezen in slavljenci so se še enkrat vrnili, se zahvalili fenom za vsa leta podpore in z Pravljico o mavričnih ljudeh in Jaz nimam noč za spanje se je stvar zaključila.

Kaj reči za konec? Kot večni nergač se seveda pokakam na setlisto….upal sem na kake komade ala Verjemi mi, Hold on, Heart is a fire, Hej ti, Hiša strahov, V balado spremenjen…v skoraj triurni program bi lahko stlačili kar nekaj teh komadov. Zamerim tudi dejstvo, da se na odru ni niti pojavil niti ni bil z besedico omenjen Zvone Hranjec, legendarni avtor in kitarist na zgodnjih hitih skupine. Grajal bi tudi publiko, saj je bilo rockerjev malo, veliko pa je bilo klasične slovenske kmetije v srajčkah, ki jim tak koncert pomeni novo priložnost za izzvanje novega pretepa, v katerega pač zapleteš vse v radiu 2m okrog sebe….takšnih goved na žalost ni manjkalo. Sama skupina je sicer v odlični formi, Matjažev glas je top in vse kaže da bodo igrali še mnogo let; a lastne zgodovine vendarle ni treba tiščati nekam v podzavest.

besedilo: Gregor Šujica
fotografije: Gregor Šujica