Avtor: Urban Bolta
Leta 1962 je bilo za Beatle zaradi strmo naraščujoče popularnosti zelo uspešno, čeprav se z zavrnitvijo na avdiciji pri založbi Decca ni začelo dobro.
Pisal se je 1. januar 1962. Beatli so iz Liverpoola pripotovali v London in se namestili v studiju založbe Decca, kjer so na nekajurni avdiciji zaigrali okoli 15 skladb prepoznavnega zvoka tistega časa: mešanice rocka, R&B-ja in pop standardov.
Žal (ali k sreči?) na menedžerja založbe Dicka Rowea liverpoolski kvartet ni naredil velikega vtisa, menedžerja in prijatelja Beatlov Briana Epsteina je tako odslovil z danes znamenitimi besedami, da so »kitarske skupine tako ali tako na poti do izumrtja«. Pet mesecev kasneje so Beatli podpisali pogodbo z Georgom Martinom oz. založbo Parplophone (podružnice mnogo večje založbe EMI), s čimer se je začelo najbolj plodno sodelovanje v zgodovini glasbe. Zavrnitev Beatlov s strani Decce pa še danes velja za največjo napako v glasbeni industriji.
Glavna skladbopisca McCartney in Lennon sta se kasneje spominjala, da na tisti avdicji pri Decci verjetno res niso blesteli. »Ko danes poslušam tiste posnetke, mi je vse jasno«, je dejal Paul McCartney. »Nismo igrali dobro, čeprav smo imeli nekaj zanimivih in originalnih trikov«. »Jaz nas takrat ne bi zavrnil«, se s svojim kolegom ni strinjal John Lennon. »Mislim da smo zveneli kar vredu. Verjetno so pri Decci pričakovali, da bomo bolj spolirani, mi pa smo samo igrali za demo. Niso znali prepoznati našega potenciala«.
