Kraj: Ljubljana, Stadion Bežigrad
Datum koncerta: 13.06.2006
Število obiskovalcev: 14
Cena karte: 9.900 SIT (tribune nasproti odra in parter) & 11.900 SIT (ostale tribune)
OK, gremo! Kam? Na bežigrajski stadion, ki mimogrede, izgleda obupno, na “koncert leta”, kot so oglaševali organizatorji – Depeche Mode! Ker pač nisem več rosno mlada in ker sem Slovenka, sem mogoče malo vse do zadnjega dvomila v ta dogodek – veliko preveliko koncertov je v naši mali zeleni deželici že odpadlo – in kmalu bi tudi Depeche Mode, vsaj marca je vse kazalo tako. Nekateri so šli v Zagreb, drugim verjetno ne pomenijo toliko, da bi se vozarili naokoli zaradi njih. Kakorkoli že, če pa veš,da igrajo dva metra stran od tvojega bloka, si jih boš pa že privoščil! In še nekaj je bilo, česar v Zagrebu niso imeli – predskupino, ki ni bila slovenska, ampak britanska “androgena” zasedba Placebo! No ja, ni slabo, za sredin večer za Bežigradom. In tako smo šli…Najprej obvezen nakup piva “rdečega”, potem množično zgubljanje okoli stadiona, med vsemi mladimi in starimi različnih narodnosti. Najdemo vstop za press, potem vržemo polne pirčke, namesto v želodec in naprej skozi jetra, v kante za smeti (kaj boš s piksnami, če lahko noter kupiš drink za 600 sit navzgor, ne?) in končno smo noter. Radovedneži in oboževalci – le katerih je bilo več? No, oboji so se počasi množili, mi pa smo sedeli na tribunah, pili pijačko, opazovali slovensko VIP sceno in nestrpno čakali “british show”.
Stadion je bil še napol prazen, ko so se nekaj čez pol osmo prikazali Placebo in začeli s komadi. Moram priznati, da nisem kakšna težka oboževalka Briana Molka in njegovih dveh “kompanjonov”, a so vseeno solidno dobro odigrali svojih 45 minut. Čeprav sklepam, da je bilo tam veliko mladine prav zaradi njih, tega nekako ni bilo čutiti. K temu je seveda pripomogla še zgodnja ura, kajti populacija je še veselo klepetala in popivala, pa tudi napol prazen stadionski koncert ob belem dnevu, ni ravno ne vem kako privlačna stvar. Torej, Placebo. Odigrali so večino komadov z albuma Meds (v nekem intervjuju so Molka vprašali, če je zadnje čase na kakšnih “medikamentih”, a je odvrnil da ne, bi jih pa presneto močno rabil – in do njih je verjetno tudi že prišel), slišali smo tudi uspešnice z nekaterih drugih albumov kot npr. Every You, Every Me … Solidno oz. če mene vprašate, so me prijetno presenetili. Dober “sound”, “žmohtne” kitarce in sam on – Molko v živo! In vse to v sredo zvečer!
A bilo je še več in to nihče drug kot DM! Poslušamo jih že čez 20 let in greh bi jih bil zamuditi. Po dolgem času spet trezni oz. spet ozdravljeni Dave Gahan, “angelski” Martin Gore (z “nalepljenimi” krilci na svojem hrbtu) in Andy Fletcher! Začeli so z A Pain That I’m Used To in prebudili tiste, ki so prišli izključno zaradi Depechov. Oder je bil pestro zasnovan, od velikanske krogle do zaslonov, ki so prikazovali dogajanje na odru. Namazani Dave je bil v “feelingu”, čeprav več kot par “how are you?”, publiki ni namenil. A bil je tak, kakršnega smo navajeni iz videov oz. koncertnih DVD-jev. In tak nam je všeč! Imeli so par komadov z nove plate, kot Suffer Well, Precious, John The Revelator, potem nekaj starejših A Question Of Time, Stripped, Shake The Disease, Never Let Me Down in seveda tiste najbolj komercialne: Enjoy The Silence, Walking In My Shoes, Personal Jesus, I Feel You, ki so tudi najbolj razvneli drage Slovenčke (in vse ostale prisotne). Mogoče je bil to “alko v žilah”, poznejša ura, boljši bend ali samo bolj znani komadi, a publika se je vživela in prepevala refrene skupaj z Gahanom. Priznam, tudi jaz sem se zaradi vsega skupaj razživela in uživala skupaj z 14 tisoč glavo množico. Z zadnjim komadom Never Let Me Down so zapustili oder in se kljub žvižgom, dretju in prošnjam, niso odzvali več. Kot zmeraj! Ko je najbolj noro, je vsega konec!
To je bilo to. Pričakovanja so bila večja, a zaenkrat so pri nas taki koncerti redki in naj bodimo zadovoljni s tem, kar nam organizatorji pač ponudijo. Počasi smo se razšli – eni naprej v Metelkova mesto, drugi po Ljubljani dalje… A nabolj razočarana sem bila nad obiskom stadiona. Res je. DM za Slovenčke niso Siddharta (ali Kelly Familiy, če se jih kdo spomni!), da bi napolnili stadion do zadnjega kotička, a koncerta takih legend ne gre zamuditi. Pa čeprav samo iz čistega firbca! Ja, daleč smo še, od Evrope ali sploh česarkoli…je pa res ena stvar – cene so bile prezasoljene! Whatever, jaz sem uživala, bila sem v dobri družbi in ob dobri glasbi. And that’s the only thing that matters… Se vidimo naslednjič za Bežigradom. Še en podatek (nepreverjen) – baje so si v zaodrju privoščili hudo zabavo, z mladenkami in raznimi substancami, a recimo, da dvomimo. Da so si privoščili pa pravi “slovenski” burek, je pa čisto verjetno. Če je kdo videl Depeche Mode na Miklošičevi, naj mi sporoči!
Setlista
Placebo set lista:
1. Infra – Red
2. Meds
3. Because I Want You
4. Drag
5. Song To Say Goodbye
6. Every You Every Me
7. One Of A Kind
8. The Bitter End
9. Running Up That Hill
10. 20 Years
Depeche Mode set lista:
1. Intro
2. A Pain That I’m Used To
3. A Question Of Time
4. Suffer Well
5. Precious
6. Walking In My Shoes
7. Stripped
8. Home
9. It Doesn’t Matter Two
10. In Your Room
11. Nothing’s Impossible
12. John The Revelator
13. I Feel You
14. Behind The Wheel
15. World In My Eyes
16. Personal Jesus
17. Enjoy The Silence
–dodatek
18. Shake The Disease
19. Photographic
20. Never Let Me Down Again
Galerija slik
