Kraj: Orto bar, Ljubljana
Datum koncerta: 08.06.2008
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 18€
Torej, za zaključek klubske sezone koncertov in pravo dozo piskanja v ušesih pred začetkom poletnih festivalov so nam naši dragi Dihurčki pripravili še eno poslastico. Tehnično poslastico, nastop velikanov Origin, tehničnih zajebantov Impaled in lepotcev Hour Of Penance. Kot se spodobi za internacionalni šopek nastopajočih (1x Italjani, 2x Američani), se je zbralo lepo število obiskovalcev iz naše bele prestolnice, raznih eksotičnih dežel (Štajerska, Gorenjska, …), bilo je i stranaca(Hrvatska, Bosna) in seveda so bili zraven tudi najlepši med metalci – “gli pozzeri italiani”. Pogled na te kreature mi vedno prikliče nasmeh na obraz, saj so vedno oblečeni po zadnji metalski modi, dišijo bolj kot ličilnica v kupleraju in so skratka več kot primerno napravljeni, da se udeležijo slavnostne premiere kakšnega Seksa v mestu ali česa podobnega. Pa pustimo zdaj to pri miru, prišli smo vendar na koncert.
In ta se je začel ob napovedani uri. Mladci Hour Of Penance iz Rima, so napadli naša ušesa, nekako tako, kot so ravno takrat Nizozemci sesuvali njihove nogometaše v Avstriji. Ni lepšega za old-school Primus fana kot gledati death metal band, kjer basistu prsti po šeststrunskem basu letajo gor in dol, da se kar kadi. Ozvočenje ni bilo idealno (žal premalo basa), ampak za Orto čisto OK. Imajo pa fantje seveda eno hibo (kot večina italjanskih bandov) – vokal. Res ne vem, kako naši sosedje ne morajo spočeti enega pevca, ki bo growle potegnil iz jajc, ne iz hemeroidov?!! Fante se sicer trudi, pozna vse prave poze kvalitetnega frontmana, ampak vokal enostavno ni dovolj živalski. Kljub temu so nas fantje popeljali skozi lep pregled svoje diskografije, izzvali čupanje in skakanje med publiko (vsaj v prvih vrstah) in med komadi dobili tudi precej glasen odziv, predvsem od svojih italjanskih kolegov med publiko. Poskrbeli so tudi za komični vložek večera, ko je pevec na vprašanje: “Howa do youa say hello in Zlovenia?” iz publike dobil odgovor: “Jebem ti boga!” in je to seveda potem v odmorih med komadi veselo ponavljal. Največji žur pa so fantje izzvali z odigrano Suffocation klasiko Catatonia. 50 minut je hitro minilo, videli smo korekten špil, ki pa ni ponudil presežkov in že smo leteli na pivo in na svež zrak … jebem ti protikadiliski zakon.
No, čez slabe pol ure pa so se stvari obrnile- na bolje!
Immoral Medical Practitioners And Licentious Evil-Doers, iz Oacklanda, Kalifornija, so na pogled smešni (kar je najbrž tudi njihov namen) v svojih uniformah, s katerimi parodirajo oznake za rentgen (ameriške seveda), njihova oznaka se bere (vsaj tako je razložil kitarist (pri tretjem piru)) R-XXX, medtem ko je pravilna oznaka R-X (pa razumi metalski humor) in z majhnim pevcem/basistom (po moje cca. 170 cm), ki na odru poka frise in dela grimase, kot da ga preganja hodra zdravnikov, ki mu želijo narediti rektalni pregled. Ko pa primejo za inštrumente, vsakogar mine volja, da bi se jim smejal. Impaled žgejo zelo všečen brutalno/melodičen death/grind z občasnimi trashy vložki in so publiko pripravili k čupanju, skakanju, vpitju, dretju, kruljenju, … Set liste ne bom omenjal, ker njihovih komadov ne poznam po naslovih, so pa vsekakor naredili najboljši žur večera, pridobili vsaj enega novega fana (mene), najbrž pa še kakšnega več, imeli super kontakt s publiko, ki je bila tega večera zelo žurersko razpoložena. Vse so nas odpihnili z ubijalsko kombinacijo večglasnega petja, pravih screamov, growlov, ki prihajajo iz globin pravih moških (najbrž tudi kosmatih) jajc. Kitarista (Sean McGrath in Jason Kocol) sta nas skozi celoten nastop bombardirala z morilsko kombinacijo podajanja rifov in hitrih solaž. Bobnanje, katerega se ne bi sramovala niti ritem mašina, pa nam je z nadsvetlobno hitrostjo serviral tehničar Raul Varela. Nedeljene simpatije publike pa je požela žverca-basist/kričač (Ross Sewage) s svojo basko, opremljeno z rezilom sekire, griamsami, vpitjem, dretjem, skakanjem. Predstavljajte so pobesnelega pajka, ki nori po odru (kolikor je pač prostora) in razumeli boste, zakaj je cel prostor skakal, vpil in norel. Slaba ura je bila mimo kot bo mignil, po koncertu pa so se fantje izkazali kot čisto normalni ljudje, ki so s svojimi fani spili pivo, do štiri, nahranili pljučnega raka in bili na splošno zabavni. Aja, pa še opravičili so se za Georgea Busha in njegov obisk. Izgleda, da so dobro informirani…vsekakor pa so bili iskreno presenečeni nad pozitivnim odzivom publike (v Sloveniji so igrali prvič), ter so tudi obljubili da v naše loge še zaidejo. Držimo vas za besedo fantje!
Spet je minilo dobr pol urice, želodčki so se napolnili s pivom, rak se je nahranil z nikotinom, katranom in ostalimi snovmi, Orto se je spet napolnil, ura je odbila 11 zvečer, ugasnile so luči, prižgali so se reflektorji, ljudstvo je zavpilo, in čas je bil za…. surprise, surprise: Origin. Ja, izgleda da glasba, ki prihaja iz Kansasa in ostalih red-neck držav prisega na motorke, nože, čreva v zraku, možgane po steni (ahh, kje je naš ljubi Leatherface?). Brutalizacija je edini izraz s katerim se lahko opiše videno in slišano. Bobnar je manijak. Basist in kitarist obvladata do nezavesti, pevec pa spušča zvoke pred katerimi bi še angelčki pobegnili v pekel. Kot da bi bili tam varni pred pobesnelimi zverinami iz Kansasa, ha!! Origin so nas popeljali po poti brutalne pogube, hitrosti, morilske natančnosti, teme in nelagodja. In nam je bilo všeč. Publika je norela, vpila, Orto (in okoliške zgradbe) se je tresel, vrata pekla so se (spet) odprla. Imeli smo stage-diving, imeli smo mosh-pit, videli nekaj trdih pristankov na tleh, kri je pritekla in nosov, ampak saj igrajo Origin! Band ni zanemaril nobenega od svojih štirih albumov, povdarek pa je bil razumljivo, na letošnji Antithesis in na za band prelomnem albumu iz leta 2002 – Informis Infinitas Inhumanitas. Praktično se ne splača kaj podrobno pisati o nastopu Origin. Dolga leta smo jih čakali, končno so prišli, upravičili so svoj sloves, odprli so nam glave, trajno uničili vsaj 5% sluha. Če vas ni bilo tam, vam je lahko žal. Res žal. Skratka: SPEEEEEEED KILLSSSSSSSS!!!!!!!!!!
Ko smo razbolelih vratov, prepoteni, krvavi, strgani, skratka zadovoljeni po koncu koncerta odšepali proti domu, smo si lahko mislili le: Dihurčki, hvala, hvala, hvala. Le takoj naprej, pa še na mnoga leta! Se vidimo avgusta v Komnu, pa jeseni v novi sezoni morilskih koncertov.
Besedilo in fotografije: Rok Erjavec
Galerija slik
