Avtor: Aleš Podbrežnik
Kraj: Bluesiana / Velden am Woerthersee / Avstrija
Datum koncerta: 17.09.2009
Število obiskovalcev: 100
Cena karte: 30,00€ (predprodaja) / 33,00€ (na dan koncerta)
Bluesiana Rock Cafe je klub, ki res ne zna izneveriti glasbenega sladokusca. To pot so tja priromali štirje fantastični glasbeniki, ki se poznajo že dolgo časa in so med seboj sodelovali v različnih projektih, gostovali drug drugemu na solo albumih, preživeli na odrih mnogo lepih in nepozabnih trenutkov sredi velikih stadionov, kot legionarji v službi velikih glasbenih imen, itn…
Govora je o kvartetu, ki ga tvorijo pevec Bernard Fowler, kitarist Stevie Salas, basist Jara Harris in bobnar Dave Abruzzese. Spoznajmo na hitro kakšnega kalibra je kvartet.
Stevie Salas je možakar, ki je doslej izdal 18. samostojnih studijskih albumov. V karieri je sodeloval z visokoletečimi imeni rock sveta kot so Rod Stewart, Mick Jagger, George Clinton, pokojni Michael Hutchence (Inxs), Jeff Healey Band, Jordin Sparks, Justin Timberlake in še bi lahko naštevali. Gre za vrhunskega, vsestranskega umetnika, ki je v mnogih revijah in medijih vselej uvrščen visoko na lestvicah najboljših kitaristov sveta. Njegovo igranje kitare je poezija brez primere in obveza za vse glasbene sladokusce.
Ime Bernard Fowler, ki se je doslej ob njegovih obiskih v klubu Bluesiana že dodobra prijelo, je usodno povezano z legendarnimi Rolling Stones. Bernard je obvezni studijski in koncertni člen funkcioniranja Rolling Stones, za katere na nastopih, kot tudi v studiu, prispeva zlasti spremljevalne vokale. Fowler je v preteklosti sodeloval z izvajalci kot so Ryuchi Sakamoto, Gill Scott-Heron, Sly & Robbie, Material, Bootsy Collins, Duran Duran, Herb Alpert, Paul Carrack, Yoko Ono, Living Colour, Herbie Hancock, seznam pa se z njimi še zdaleč ne zaključi.
Ritem sekcija je sestavljena iz jazz basista Jara Harris skupine SlapBack, ki je od četverice manj znano ime ter Davea Abruzzeseja, ki se je proslavil zlasti, kot nekdanji član skupine Pearl Jam, s katerimi je posnel prve tri albume “Ten”, “Vs.” in “Vitalogy”. Abruzzese je bil član zasedbe Pearl Jam med letoma 1991 in 1994. Potem, ko je zapustil Pearl Jam, je Abruzzese leta 1997 ustanovil svoj glasbeni projekt Green Romance Orchestra. O visokem pedigreju glasbenika, kot je Dave Abruzzese priča tudi dejstvo, da se je zanj zelo zanimal Axl Rose, saj so znani skupni studijski session-i z bobnarjem v začetnem obdobju nastajanja Guns N’ Roses albuma “Chinese Democracy” (2008).
V Bluesani smo spet bili deležni odličnega obiska. Kakšnih slabih 100 navdušencev se je nagnetlo v prikupni klub in vneto pričakovalo kdaj bodo zvezdniki stopili na oder. Natanko ob pol deseti uri zvečer stopijo fantje na oder in odprejo svoj šov sunkovito s skladbo Your Future, ki se nahaja na albumu “Friends With the Priviledge” Bernarda Fowlerja – s skladbo torej, ki sta jo za album spisala skupaj s Salasom. Seveda kaj pa drugega kot naviti funk rock preko vseh meja. To pot se je zgodila redkost, da je skupina nastavila pred oder pet dodatnih monitorjev, obrnjenih k sebi. Zvok je bil rušilen in za prostor male Bluesiane, skrajno hrupen. Zvok za klub pravzaprav na meji sprejemljivosti. Fowler je bil poskočen, kot ga ne pomnim, odkar obiskujem njegove koncerte. Problem je bil le v tem, da se ga je med koncertom malo preslabo slišalo, saj je bila Salasova kitara resnično ekstremno navita v zvoku.
Prekaljeni zvezdniki so nanizali izjemno funk rock izkušnjo, kjer je naveza Abruzzese – Harris v svoji izrazni moči in grabežljivem temperamentu skorajda prevzemala primat Salasovi kitari. Zasedba je nanizala tudi skladbi projekta Nickelbag, kjer so Abruzzese, Fowler in Salas združeni na albumu in sicer skladbi Hit it And Quit It ter Sweet Thang.
Eno najlepših presenečenj pa je bilo dejstvo, da so ob pričakovanju skladb zasedbe Rolling Stones seveda fantje ponudili kar tri skladbe te skupine in sicer takšne, ki so redkost na živem repertoarju Rolling Stones, če sploh. Prva je prišla na vrsto Rain Fall Down, proti koncu izvrstna God Gave Me Everything in povsem v zaključku fantastična I Don’t Know Why. Vsekakor fantje med koncertom niso skrivali iskrivega smisla za humor s katerim so izražali odlično počutje na odru. Manjkala ni niti obrabljena Fowlerjeva fraza in šala, da je Charile Watts zapustil The Rolling Stones, s čimer pa se avditorij seveda ni strinjal.
Fantje so gnetli skladbo za skladbo kot v transu in delovali povsem enakovredno. Človek bi pričakoval kitarske eskapade s strani Salasa, a ta je pridno in kontrolirano držal po konci šov zlasti z voluminoznim funky goove riffingom. V solažah se seveda na moč čuti vplive Jimi Hendrixa, kot tudi nekateri štosi podedovani od Jeffa Becka. Nikdar pa ni Salas deloval kot kitarski superman, ki bi moral potešiti svoj ego z obveznim 10. minutnimi solo vložki. Vse je bilo podvrženo v uri in tričetrt nastopa le kreaciji ultra posesivnega funky groova, ki ga je kot rečeno, skupina družno sooblikovala, v enkratno izkušnjo. Ljubitelji novejšega Glenna Hughesa, T.M. Stevensa, Living Colour ali kakšnih starin po vzoru Blood Sweat And Tears, resnično to pot nismo ostali ravnodušni v Bluesiani.
Skupina, katere je poveljnik na turneji Stevie Salas, se je seveda dotaknila tudi predstavitve aktualnega studijskega albuma Stevie Salasa “Be What It Is” (2008) skozi skladbe Are The Gods Smiling On Me, Two Souls War’n In A Bag Of Skin, Long Way To Roll. K temu so dodali odlično skladbo Grooveline iz Salasovega albuma “Soul Blasters”, pa izkušnjo tenejdžerskih let prebitka testosterona s Teenage Love Affair (“The Electric Pow Wow”) in začinili koncert s prvo skladbo Salasovega studijskega prvenca “Colorcode” iz leta 1990, imenovano Stand Up!
Ob vsem tem je najbolj zanimiv odnos glasbenikov do publike. Ta je povsem običajen. Človek bi pomislil, da bo deležen pravega vzvišenega zvezdništva, po vsem tem kar so ti ljudje v karieri predihali, od obiskov največjih koncertnih prizorišč, z največjim možnim obiskom in siceršnjem kopanju v denarju ter dejstvu, da so glasbenemu poslu v svoji karieri prišli pravzaprav povsem do dna in za njih ni več ne skrivalnic, ne ugank. A je bilo ravno nasprotno. Četverica uživa anonimnost, ki jo s pridom izkorišča za uživanje na koncertnih prizoriščih, intimnih klubskih prostorov Evrope. Koncert je v uri in tričetrt minil, kot bi mignil s prstom, tako hipnotično posesivno predstavo smo uživali skozi nepozabno lekcijo funka!
Ob tem bi znova rad izrekel veliko spoštovanje lastnici kluba Bluesiana Rock Cafe Gudrun Koffler. Ta nas dobesedno razvaja z odlično koncertno ponudbo iskrivega entuzijazma, ki očitno ne pozna popuščanja, ne umika! V Bluesiani se obeta torej nova vroča jesen!
fotografije: Robi Lipej
Setlista
1. Your Future 2. Sweet Thang 3. Hit It And Quit It 4. Rain Fall Down 5. Are The Gods Smiling On Me 6. So Dagged 7. Two Souls War’n In A Bag Of Skin 8. Long Way To Roll 9. You Know What I Mean 10. Get Away 11. God Gave Me Everything 12. Grooveline 13. Teenage Love Affair 14. I Don’t Know Why 15. Stand Up!
Galerija slik
