Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Izbruhov bazen / Kranj
Datum koncerta: 17.09.2009
Število obiskovalcev: 150
Cena karte: 15 €
Kranjski bazen je vselej znal poskrbeti za dobre koncerte, dobre izvajalce, ki so v edinstveni atmosferi pripravili že prenekateri nepozaben večer. Kdor je bazen obiskal enkrat, se bo znova in znova vračal. Je kot knjiga, katere zanimivost te potegne vase in je ne moreš zapreti neprebrane. Tudi sam sem med njimi. Med tistimi, ki obišče bazen vsakokrat, ko mu čas to dopušča in pri katerih bo tako ostalo še dolgo.V petek je v prostore že davno zapuščenega olimpijskega bazena organizator privabil bosanske hard/heavy legende Divlje Jagode, vloga predvozačev pa je tokrat pripadla brežiškim rockerjem Broken Arrow.
BROKEN ARROW
Še vedno je veliko zaljubljencev v osemdeseta, ko so kraljevale bujne pričeske, pregrešne zgodbice iz zakulisja velikih bandov in ženska oprsja v prvih vrstah – v čas, ko je kraljeval glam. Eni teh glamu zvestih rocekrjev so tudi Broken Arrow, peterica fantov iz Brežic, ki neguje tradicijo zlatih, že napol pozabljenih osemdesetih. Pozno, šele okoli pol enajste zvečer so dvorano ter srca in vratove nastopajočih začeli ogrevati, tako s priredbami kot tudi avtorskimi deli. Izmed slednjih je izstopala že uvodna Glam till the end, katere zvok in besedilo naravnost, brez ovinkarjenja orišeta smernice, ki jim v svoji glasbeni poti vztrajno sledijo. Odrska igra je izredno dobro naštudirana, poskakovanje in izmenjavanje pozicij na odru so fantje že dodobra osvojili. Na očeh je seveda dobršen del časa frontman, vokalist Matjaž, ki se ne samo z bujno pričesko, pač pa s celostnim nastopom, pokaže v zelo dobri luči. Na odru je prepričan vase, koncertno tremo je že zdavnaj premagal. Vokalno mu pri refrenih v stilu skupinskega “Def Leppard” petja pogosto pomagajo vsi trije kitaristi – ta efekt venomer poskrbi za čarobno vzdušje, ki kar kliče po kurji polti! Omenjeno nalogo naj kitaristi v bodoče vzamejo zelo resno, saj pogosto enometrski odmik od mikrofona ali preveč energično gibanje poskrbijo za preveliko variranje jakosti spremljevalnih vokalov, kar kubično zmanjša melodičnost – edina munus točka Broken Arrow nastopa. Nekatere avtorske skladbe, ki so jih servirali, so v materinščini, druge v angleščini, slednje vsekakor bolj pašejo v hard rock glasbo – pri obojih pa je publika uživala in sodelovala s ploskanjem. V nastop so vpeli klasike nekaterih gigantov osemdesetih, slišali smo denimo Life loves a tragedy (Poison), Lay your hands on me (Bon Jovi), Dance the night away (Van Halen), Big City Nights (Scorpions) in… Mačka kot poklon Šank Rockerjem, katerih vpliv je defenitivno deloval na razvoj banda. V uro dolgem nastopu so dokazali, da so iz pravega testa, da jim kvalitete ne primanjkuje, vedeti pa je treba, da so se za širši uspeh fantje rodili 25 let prepozno. Žal, kajti njihova žilica za pisanje dobrih skladb je še kako dobro prekrvavljena!
DIVLJE JAGODE
Kaj poreči o Jagodah? Gre za velikane heavy metala na področju bivše skupne države, v svojem opusu se najde prenekatera klasika, brez katere ne mine noben jugo rock večer, prav nikakršen poznavalec pa ni treba biti, da nebi poznal vsaj njihovega največjega hita, ki poveličuje cestne žrebce. V zadnjem času Jagode veliko koncertirajo, le teden dni pred tokratnim nastopom jih je bilo moč ujeti v Pivki, ta večer pa so se znova prikazali tudi na gorenjskem koncu.
Bili so časi, ko je obiskovalec pred nastopom lahko zgolj ugibal, kdo bo koncert oddelal na vokalih, bo šlo za Pera Gajića, Zlatana Čehića, Tonija Jankovića, nemara celo za Žanila Tataja? Tokrat je to vprašanje rešil že nastop v Pivki petek pred tem – ni bilo za pričakovati, da bo pri samo nekaj dnevih razlike nastopil drugi vokalist, na odru se je pojavil Marko Osmanović, razmeroma svež član stalne zasedbe Divljih Jagod. Skupaj z Osmanovićem so se na odru pojavili še nekdanji bobnar Opće Opasnosti Thomas Balaž, bas kitarist Zlatan Čehić in seveda gonilna sila, kitarist Sead “Zele” Lipovača.
Za začetek so to pot znova izbrali Motore. Poteza, ki ima dobro in slabo stran. V dvorano so v trenutku privabili obiskovalce, ki so se med premorom predajali svežemu zraku bližnje Save, na drugi strani pa je bilo že po uvodnem komadu za nekatere konec koncerta. Nažalost je pri nas tako, da marsikdo hodi na koncerte zavoljo enega komada, ostalim pa sploh ne da priložnosti. V večeru so odigrali nekaj najboljših in najbolj znanih skladb (Ciganka, Let na drugi svijet, Jedina Moja..), in nekaj novejših (Marija, Piši mi, Oluja). Na hitro so preleteli svojo diskografijo, vse od začetne Divlje Jagode (1979) do Od neba do neba (2003). Zanimivo bo videti, kdaj bodo Jagode v nastope začeli vpletati skladbe iz prihajajočega albuma, ki ga je Zele že nekajkrat, tudi ta večer, ponosno oznanil. Približno na polovici nastopa Jagode vselej poskrbijo za razbremenitev naelektrenega vzdušja z akustičnim trojčkom Krivo je More, Ne želiš kraj in Marijo. Po že lepem času držanja vžigalnikov nad glavo so Zele & co prestavili v peto prestavo s komadom Divlje Jagode. Super komad, kjer pri prepevanju vedno znova sodelujejo prav vsi prišleki, rahlo pokvari nekaj trenutkov, ki nastopijo pred začetkom zadnjega refrena, ko iz meni neznanih vzrokov riff in vokal poskrbita za čudne zvoke, ki vse preveč spominjajo na narodno balkansko glasbo. Povsem na koncu se je zgodilo še nekaj, česar sem se resnično bal. V stilu šlagerskih “one hit” pevcev tipa Fredi Miller so ponovno zaigrali Motore, ki so resda (znova) poskrbeli za čupanje od leve do desne, od spredaj do zadaj, a še bolj poudarili plahkost povprečnega nastopa Jagod. Kje so nikoli zaigrani biseri Bubi, Potraži put, Samo tren…? Ko ima človek za sabo nekaj nastopov Divljih Jagod, postanejo le-ti preveč predvidljivi, rutinski, opaziti je, kako zelo majhna je resnična želja zadovoljiti morebitne sladokusce med fani. Set lista se kaj bistveno ne spreminja – edinole medsebojni vrstni red (nekoč sta bila za uvodna zagranitirana Turški marš in Avtoštop), celo nagovori so isti. Ni tiste pristnosti in iskrenosti, ki je nujna za dialog med bandom in publiko, rutina in naveličanost sta vse preveč opazna.
Ko je govora o Jagodah, je seveda govora o Zeletu Lipovači. Ustanovitelj, glavni kitarist in pisec večine komadov nosi dirigentsko paličico v bandu, njegov morebiten grd pogled, namenjen kateremu izmed sočlanov banda, pomeni resno opozorilo. Gre za odličnega glasbenika, ki je v svoji karieri menda zavrnil celo vlogo glavnega kitarista pri Whitesnake-ih, virtuoza na kitari, kar v živo vselej dokaže pri Turškem maršu, ko v zelo razpotegnjeni verziji preigrava klasično Mozartovo delo. Zeletu je njegova glasbena odličnost precej stopila v glavo, kar se več kot očitno kaže tekom koncerta, še najbolj nazoren primer je sama postavitev na odru. Nič ni spornega Čehova postavitev na desni strani.. ampak da sredino zaseda Zele, medtem ko je vokalist Osmanović na levi strani, zgleda zares nenavadno.
Simpatični Osmanović, nasmejani del banda, je v dobri vokalni formi, za stopničko višji kot Čeha, ki je prevzel vokalne naloge pri treh skladbah (Krivo je more, Metalni radnici in Jedina moja). Pri nekaterih refrenih Osmanoviću in Čehi pri petju pomaga tudi Zele.
Jagode so veliko, spoštovanja vredno ime. Njihovo veličino zbija veliko število nastopov. Dvakrat, trikrat letno ima slovenski rocker priložnost gledati Jagode v živo, kar je poglavitni razlog za sorazmerno slabo obiskanost petkovega dogodka. No, tisti, ki smo večeru prisustvovali, smo dobili tisto, kar smo pričakovali – dobro mero starega dobrega heavy rocka, začinjenega z mladim upom brežiških Broken Arrow.
Fotografije: Tina Gačnik
Setlista
Broken Arrow: 1. Glam till the end 2. Polet 3. Lay your hands on me 4. Hit the streets 5. To her 6. Life loves a tragedy 7. Zdaj ko si sama 8. Anja 9. Sanjam jo 10. Dance the night away 11. V tvojih očeh 12. We ride 13. Maček 14. Big city nights Divlje Jagode: 1. Motori 2. Mrak za dvoje 3. Dobro došla Ljubavi 4. Kiša pada 5. Konji 6. Avtoštop 7. Sve iz inata 8. Shayla 9. Turški Marš 10. Krivo je more 11. Ne želiš kraj 12. Marija 13. Divlje Jagode 14. Oluja 15. Piši mi 16. Želim da te imam 17. Let na drugi svijet 18. Morrison 19. Ciganka 19. Kap po kap 20. Šampioni 21. Metalni radnici 22. Jedina moja 23. Motori
Galerija slik
