Onslaught z “The Force From Hell” turnejo naposled tudi v Mostovni (2026)
Onslaught (predskupini: The Prophecy 23 & Toranaga UK)
Solkan (Nova Gorica) / Mostovna / Slovenija
četrtek, 15. 10. 2026
Onslaught, kultna britanska thrash metal formacija z novo evropsko turnejo imenovano “The Force From Hell”, naposled po dolgem času znova v Sloveniji. Ne tam kamor navadno romamo (Ljubljana), pač pa so Onslaught tokrat prispeli na svoj prvi koncert v Solkan in kultni klub Mostovna! Praktično ‘meter’ od meje z Italijo. Legendarno klubsko prizorišče, ki ohranja stalnico neprekinjenega delovanja, je povabilo legende torej pod svojo streho! Ta turneja pa je toliko slajša, saj so Onslaught nanjo povabili svoje generacijske rojake, še ene kultne britanske thrash metalce Toranaga UK ter nemške žurerje in thrash metalce The Prophecy 23, ki delujejo vse od leta 2002! Paket do katerega težko ohranjaš ravnodušje! Dolga leta so minila od prvega srečanja avtorja tega prispevka z Onslaught. Bil je Bang Your Head!!! festival in 28. 6. 2008, ko so nastopili v sončni pripeki drugega festivalskega dne (Judas Priest so bili glavne zvezde večera) – recenzija drugega dne festivala.
Smo na prizorišču! Upal sem da bo ljudi malo več. No, pa da tudi ne bodo tako plahi in zadržani. Toranaga UK so igrali dobre pol ure. Gre za skupino, ki je nadaljevanje zgodbe o skupini Toronaga, s tem da se je skupina po obnovitvi leta 2010 preimenovala najprej v Bastard Son Of Toranaga, leta 2024 pa v Toranaga UK. Izmed članov Toranaga, je danes v skupini le pevec Mark Duffy, družbo pa mu pru Toraaga UK delajo še basist Richard Doney, bobnar Toby “The Wall” Wallace in kitarist Liam Mulpetre.
Bend je v dobre pol ure odigral material iz drugega albuma “God’s Gift” (1990). Toranaga UK so tako vskočili v škornje zapuščine Toranaga, kar pomeni da si slišal ob thrsah metalski zajedljivosti kar precej navezave na tradicionalne vzgibe heavy metala, celo vse tja proti vzniku NWOBHM-ja. Zanimivo je, da so odigrali komade od petega komada na album to je Food Of The Gods s katerim so odprli svoj ljubki koncertni nastop, vzvratno, to je v smeri proti prvi skladbi albuma The Shrine. Bend je odigral korektno, suvereno, predstavil se je kot koherentno uigrana enota, kompaktna in fokusirana. Mark Duffy poseduje še vedno odličen vokal in tudi zvočne razmere so bile silno dopadljive. Vse je klapalo. Le tista hladna zadržanost s strani publike, ki je zagotovo botrovala temu, da se tudi bend ni želel bolj goreče razmahniti na odru. Za finale so Toranaga UK privarčevali resnično pravi mosher – komad Execution. Svoj resnično strupeni thrash metalski rušilec, ki je le izvabil nekaj več reakcij s strani publike, bend pa sklenil svoj nastop z otvoritvenim “God’s Gift” komadom The Shrine. Lahko rečemo, da je bil tole pravi sladkorček za vse ljubitelje klasičnih dni heavy metala in prvinskega thrash metal izročila po Britanski recepturi!
The Prophecy 23 so pravi party time thrasherji. Bolj nemško ne gre, ko jih gledaš. So lucidni in blago celo parodični. Zaznamuje jih ljubezen do skateanja, v glasbi se čuti kar precej hard core punk vplivov na eni strani, pa tudi vplivov death metala. Zaedba je konkretna! Edini originalni in ustanovni član Hannes Klopprogge (kitara, čisti vokal), ki mu delajo družbo bradati vokalist Luca Micelli, kitarist Philipp Wieser, bobnar Tilman Berberig in basist Jakob Fleck.
Štirideset minut fenomenalnega žura s tako imenovanimi fresh metalci iz Heilbronna nam ni ušla. Za bend je značilna kombinacija črne in toksično zelene oprave. Vsi instrumenti so toksično zelene barve! Nenehno norčevanje v premorih in nagovarjanje publiki s katero so skušali fantje izstisniti čim več povratnih reakciji. A je bilo težko. Za Mosh O Clock, naslovno skladbo najnovejšega albuma iz leta 2025 jim je uspelo celo spraviti v pogon nekaj posameznikov. A le za krajši čas. Ob izjemno prepričljivem nastopu skozi katerega takoj začutiš, da sta fokus in angažiranost skupine izredna. Tudi v nadaljevanju so The Prophecy 23 skrbeli za odlično razpoloženje v klubu. Najprej so se ponorčevali iz rekvizita, ki v nemčiji na koncertih ne sme manjkati – jakne polne našitkov (Kvttenkvlt). Ne glede na to, da je množica bolj kot ne vljudno spremljala koncert, skupine to ni zmedlo. Perfektno so uigrani in suvereno izdelani na odru! Nič jim ne uide. Agilni. Vseskozi v pogonu! Zabave je bilo kar prehitro konec. Vsak koncert je prekratek, če je dober in The Prophecy 23 so zadeva, ki jo morate pogledati v živo. Koncertni finale so začinili z I Wish I Could Skate in resnično dostavili vrhunsko predstavo.
No, kar pa se glavnih zvezd večera tiče, pa so se stvari le postavile tja kjer morajo biti. Publika je prišla prvenstveno na Onslaught. Bend v katerega se vrnil vokalist Sy Keller, brez katerega si je podobo Onslaught težko predstavljati, vodi tudi v letu 2026 edini originalni član današnje postave skupine in kitarist Nigel “Nige” Rockett, postavo pa dopolnjujejo še dolgoletni basist Jeff Williams, bobnar James Perry in v letošnjem letu novo pridruženi mladi kitarist Nik Sampson, ki smo ga v lanskem aprilu gledali prav v Mostovni v vlogi basista britanskih legend death metala Benediction – RockLine recenzija koncerta!
Naslov turneje pomenljivo združuje naslove prvih dveh Onslaught albumov “The Power From Hell” in “The Force”, saj je repertoar skupine pretežno sestavljen iz obeh kultnih albumov, ki sta izšla sredi osemdesetih let. K temu je skupina dodala še tri točke povratniškega “Killing Time” (2007). Logično je da materiala iz abortiranega “In Search of Sanity” albuma, kjer je svojo voljo skupini vsilila takratna založba (to je album brez Sy Kellerja na vokalu, po posredovanju založbe ga je odpel je pogojni Steve Grimmett), ne bo igrala. Ga niti ne želi igrati.
Bend je odigral repertoar kar kronološko. Od prvega albuma v drugi album in potem v finalu odigral zapovrstjo še tri komade iz albuma “Killing Time”. Briljantna setlista torej. Bolje ne gre. In bend je dejansko spravil publiko na obrate. Precejšnji del publike so sestavljali zreli strici, ki so osemdeseta preživljali kot najstniki. Logično. Publika strnjena ob rob odra. Energija je odlična. Bend v odlični formi. Sy Keller kriči kot, da želi razstreliti klub na prafaktorje! Rja se ga ne oprime. Noro, kaj spravi legendarni pevec iz sebe tudi v letu 2026. Solaže je prevzel mladi Sampson in osupnil s svojo osredotočenostjo. Največ kinetike je na odru izkazal basist Jeff Williams, ki se je kar dobro natelovadil med uro in deset minut dolgim nastopom! “Nige” je bolj kot ne, stal na svoji poziciji, ki je med koncertom ni zapuščal. James Perry je držal skupaj ekipo z izjemno bobnarsko preciznostjo!
Onslaught so divjali iz komada v komad. Intenzivna predstava. In vse se je v hipu obrnilo! Ura in deset minut? Prekratko. A to je že lep čas standard, ko govorimo o koncertih ekstremnih metalskih žanrov. Brez obveznega dodatka! Finalni šus v žilo z Motörhead klasiko Iron Fist! Prišli, videli, zmagali! S takšnim repertoarjem v žepu, ko oživijo kultni časi thrash metala osemdesetih, res ni razlogov za kakršnokoli pridušanje. Onslaught ostajajo kultne legende. Bend je v odlični odrski formi in upajmo, da se kmalu ponudi priložnost za novo srečanje.
Avtorja: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Toranaga UK – setlist:
1. Food Of The Goods
2. Hammer to the Skull
3. Psychotic
4. Sword of Damocles
5. Execution
6. The Shrine
The Prophecy 23 – setlist:
1. From the Basement to the Pit
2. Chill ‘Em All
3. Mosh O’ Clock
4. Kvttenkvlt
5. Mammon
6. Fresh Metal Fights Fascism
7. Work Eat Sleep Repeat
8. Green Machine Laser Beam
9. No Deep Talks, Just Drinks
10. I Wish I Could Skate
Onslaught – setlist:
1. Onslaught (Power From Hell)
2. Thermonuclear Devastation
3. Death Metal
4. Angels of Death
5. Steel Meets Steel
6. Let There Be Death
7. Demoniac
8. Metal Forces
9. Fight With The Beast
10. Destroyer of Worlds
11. Burn
12. Killing Peace
13. Iron Fist (orig. Motörhead)






























