Benediction (predskupini: Razvalina & Hobos)
petek, 18. 4. 2025, od 20.30 h do 23.40 h
Solkan (Nova Gorica) / Mostovna / Slovenija
Benediction so legende death metala. V Sloveniji niso neznanci, vendar pa glede na več kot zavidljivo ero svojega delovanja, pri nas niso ravno pogosto nastopali. A pozor! Leta 1991 beležimo njihov prvi obisk. Takrat so nastopili v Mariboru. Leta 1999 pa so se ustavili prvič tudi v Ljubljani! Pred tremi leti so bili glavni nosilci festivala Metaljot Raspaljot v Laškem. Vmes so nastopili pri nas tudi leta 2013 na festivalu Metaldays (takrat v postavi z Anaal Nathrakh vokalistom Daveom Huntom – RockLine recenzija koncerta) in v oktobru leta 2008 na Metelkovi!
Lahko rečemo, da so Benediction tokrat izbrali odličen dan za obisk Slovenije. Skupina je od začetka letošnjega aprila opravljala koncertno tlako v družbi zasedb Jungle Rot in Master in ko so se ti datumi sklenili, je dodala na rep turneje še dva klubska špila! Prvega prav v slovenski Mostovni, naslednjega pa v italijanski Parmi. Brez Master in Jungle Rot. Za ljubitelje ekstremnih sfer metala, zlasti stare šole, je dejansko v sozvočju njihovega imena, pristanek v Solkanu, predstavljal imenitni blagoslov! Odrešitev! Na Veliki Petek – ko je Jezus izdihnil na križu! Benediction izdihovanja ne poznajo. So legende. Drugega kot ceniti takšno ime death metalskega pionirstva, ne moreš.
Prav v letošnjem aprilu so izdali še svoj deseti studijski album “Ravage of Empires” (Nuclear Blast Records) in obisk njihovega koncerta v Solkanu je za našo ekipo predstavljal ne le vrsto dolžnosti, pač pa tudi čast! Spet sva zamujala na prizorišče. V Mostovni nisem bil tako dolgo, da se je vmes spremenil prometni režim in klasična verzija za dosego cilja, ko zaviješ tik pred mejnim prehodom na Kolodvorsko, se je sfižila. Okej! Pa sva prišla preko Italije. Po poti čez Staro Gorico. Ni problema, a dragocene minute so curljale dalje. Vendar sva tu. Vskočiva ravno na zadnji komad slovenskih revival zastavonoš death metala iz Ljubljane, Razvalina. Vodi jih Gašper Flere. Gapa je danes na slovenski sceni tako rekoč ‘true survivor’. Kdor se spominja thrash metalcev Panikk, še posebej pa leto njihovega vznika in velikega slovenskega metalskega razcveta v tistem času, ve zakaj je temu tako. A so vse te slovenske skupine, ki so se navdihovale nad starimi časi thrash metala in death metala, z izjemo npr. Eruption, in še koga, razpadle in utonile, oziroma tonejo v pozabo. A ne Gapa. Po Panikk, je ustanovil zasedbo Razvalina in z njo obstal. Trio, ki ubija v sozvočju jurizdikcije navdihovanja s staro šolo metala in trio, ki je v dobre pol ure lomastil. Ko si prispel v prvo vrsto, je bila zanimiva ugotovitev ta, da je narod naredil do skupine tisto nehvaležno, a vljudno – vsaj dvometrsko distanco od roba odra in seveda vljudno užival v brutalizaciji prizorišča, ki ga je zajela predstavitev drugega EP-ja skupine z naslovom “Zatirani” (2024). Revitalizem stare šole brutalnih sfer death metala je izpolnil pričakovanja. Gapa je odličen frontman, karizme mu ne primanjkuje, srčnosti še manj. Trio je opravil delo z veliko odliko, izkazal odlično mero uigranosti in že uvodoma pošteno nakuril publiko.
Sledijo Italijani Hobos. Skupina iz beneškega Belluna, ki deluje od leta 2012 dalje, se ne more ravno pohvaliti z bogato diskografijo. Njihov drugi studijski album “Nell’era dell’apparenza” je izšel pred šestimi leti. In to je dolga doba. Kakorkoli. V prvih vrstah se je publika korenito premešala in zasedle so jih trume obiskovalcev iz Italije, ki so prišli navijat za svojo skupino. Če je bilo prej spremljanje ‘vljudno’, so tokrat Hobos naleteli na pravi fanatizem posameznikov v prvih vrstah, ki se jim je dobesedno mešalo in trenalo. Ključ ni le v zmesi hardcorea z elementi heavy metala, ki se spogleduje z death metalom, pač pa v italijanskih verzih. Komadi zasedbe so dobesedno ponarodeli pri njihovi italijanski publiki in energija med koncertom, vključno s temperaturo, je večkrat dosegala točko blizu vrelišča. Brez zavor, rutinirano in suvereno. Pet potepuhov (prevod iz ‘hobo’) je doseglo svoj cilj! Bend je imponiral z osredotočenostjo in izvedbeno prepričljivostjo ter v vsem potešil svoje oboževalce. Gre za skupino, ki se ne šali in ki božjastno šavsne, ko je treba!
Seveda pa s(m)o vsi prišli na Benediction! Mostovna je prizorišče locirano na idealnem stičišču slovenstva in italijanstva, zato delujejo takšni dogodki v tej sferi dveh sosedskih držav od nekdaj bratsko. Meje izginejo. In to je na nek način fascinantno, sploh ko prispeš na obisk tega kluba nekje iz notranjosti Slovenije, kjer česa takšnega nisi deležen. Sem ter tja kak Hrvaški obiskovalec, sicer pa približno pol-pol. Slovenci in Italijani. Prizorišče pa nabito polno, pravzaprav lahko rečemo, da je bilo razprodano.
Še v času, ko so ogrevali publiko Razvalina, sta uradne spominke v preddverju dvorane osebno prodajala šefa skupine Benediction, kitarista Darren Brookes in Peter Rewinsky. Da je turneja pri koncu, je pričalo dejstvo, da so na štandu visele le še moške majice velikosti S in M. Nalašč za tiste, kako bi rekel – bolj tršate moške, recimo ‘italijanske’ rasti. Darren in Peter sta zelo kmalu ostala povsem praznih rok. Tudi te zadnje Benediction majice so pošle. V celoti. Do zadnje!
In Benediction? Ura je 22.30 h! Kvintet je dostavil natanko to kar veleva mantra ‘old school’, ki jo je legendarni vokalist Dave Ingram med koncertom neštetokrat ponovil. Serija strupenih fraz, podprtih s peklenskim delom bobnov, oziroma ritem linije, ki ti ne pusti dihati niti za hip. Ingram, pa čeprav na predzadnjem špilu turneje, vokalno suveren, prodoren in uničujoč. Njegov growl je bičal neusmiljeno, ko je oživljal serijo klasik skupine, pa tudi najnovejši material iz pravkar izdanega desetega albuma “Ravage of Empires” !
Zvok v vsem spodoben in zadovoljujoč, razen nemara v pasažah, kjer se je delo v že tako minimaliziranih solažah, nekoliko potuhnilo v sami zvočni sliki. A zloveščega masakriranja, ki je skozi plamteče zublje goltalo prizorišče, ni primanjkovalo. Bend je koncertni uvod odprl z novejšim materialom aktualnega albuma in predhodnika “Scriptures” (2020), potem pa kmalu presekal atmosfero in nas popeljal v nedrja starejših klasik, kot je naslovna točka prvenca “Subsconscious Terror” (1990), pa za njo Vision In The Shround (“The Grand Leveller”, 1991) ter Violation Remain iz albuma “Transcend The Rubicon” (1993). Bolj surovo, bolj ‘do kosti’ in bolj primordialno od tega čemur smo bili priča, pravzaprav v aksiomu ekstremnega metala ne gre! Nobenega lepotičenja, nobene protetike, dodatne navlake. Samo frontalno in? V vsem rušilno. Ura in deset minut z dodatkom vred! Prehitro so tekle minute!
In potem je bil tisti trenutek, ki ga ne mara nihče, saj postane z njim jasno, da se bližamo koncu. Čas obveznega dodatka. Bend po regularnem setu ni šel z odra in Ingram je dejal rutinirano: “Sedaj se pretvarjamo, kot da gremo iz odra in da se vračamo nazaj nanj. Saj razumete, ne? Odigrali vam bomo še tri komade!” Tu sta Progenitors Of New Paradigm iz predhodnika “Scriptures” ter nova Engines Of War, ki sta še enkrat potrdili odličnost kreativne forme skupine tudi v zreli eri delovanja, medtem ko je zadnja, to je naslovna skladba klasike “The Dreams You Dread” iz leta 1995, dostavila piko na ‘i’ izjemnemu dogodku in manjkajoči kamenček v mozaiku. Bend je zažgal Mostovno. Po pričakovanju! Legende ostajajo legende! Odličen zvok, uničujoča izvedba, briljantna uigranost, Ingram avtoritativen in uničujoč z growlom! Tu so suverena. rutinska odrska igra kvinteta in samo izkoriščanje odra! Vse v enem. Bend, da ga vikaš! Nepozabna detonacija iz drobovja deahtmetalskega pionirstva preteklosti za katero že odštevamo minute, da se v Sloveniji ponovi čimprej!
Avtor: Edita Klemen & Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
