Myrath, Roses of Thieves
Torek, 21. 4. 2026
Orto Bar, Ljubljana, Slovenija
Tokrat spet osamelec na poti v (skoraj) neznano. Pred tekmovalcev Roes of Thieves nisem poznal, Myrath pa, tako kot premnoge orto prog bende, sem poslušal sporadično, album tu, komad tam, koncert na vsem ljubi platformi tuintam. Kar sem slišal, mi je bilo vedno všeč, veličasten vokal, vrhunski inštrumentalisti, privlačne melodije, sinkopirani ritmi. Tu me je, tu priznam svojo kulturološko nestrpnost, večkrat zmotila ortodoksna arabska ritmika in melodije zgodnjih albumov.
Madžarski sekstet Roses of Thieves je svoj enourni set začel točno ob osmih. Drobcena novodošla pevka Ivett in ekipa, sestavljena iz basista, kitarista, bobnarja, violinista in harmonikarja, je takoj prestavila v najvišjo brzino in odskakljala svoj nabrušeni repertoar ob navdušenju do tretjine polnega Ortiča. Ta bend zame predstavlja reklo: celota je več kot vsota posameznikov. Vsi člani so rutinski in dovolj dobri izvajalci, toda bend in performans sta nam dala dosti več kot to. Nalezljiva energija, spevni komadi, etno vložki in poskočni občutki so spravili v gibanje še zadnjega zadrteža. Presenetljivo (ali pač ne?) je največ navdušenja požela priredba instant 80s hita Boys (Summertime Love) prsate instant zvezdice Sabrine. Zvok je bil za predskupino res dober, malce se je izgubila harmonika, presenetljivo kontrastno pa je zvoku vladal bas s pomočjo violine. Ker moram vedno kaj pojamrat, zmotili so me nasneti zborovski vokali in klaviature. Šestčlanski bend bi pa lahko svojo glasbo izvajal v živo?
Seznam odigranih pesmi:
1. Fend off the Dark
2. Be the Captain
3. Synonym for Blasphemy
4. White Wolf
5. Not Your Fate
6. Boys (Summertime Love) (Sabrina Salerno cover)
7. Blunderbuss
8. Keep the Night Inside
9. Can’t Look Back
10. Once Upon a Time
11. Taste of Freedom
12. Hymn of Hell
13. Not Your Fate
Myrath. Legacy. Zapuščina. Ta tunizijski bend, zdaj stacioniran v Parizu, je svoj prvi album Hope izdal že leta 2007. Sprva še osporavana kot arabska inačica Symphony X, je skozi leta skupina zgradila sebi lasten glasbeni izraz, ki pa seveda črpa iz bogate zakladnice progresivnega rocka in predvsem metala. Mednarodni preboj jim je uspel leta 2016 z albumom Legacy, kjer so malce zrahljali svoje arabske okove in vpeljali bolj mednarodno sprejete ritme in melodije, ne da bi za en sam trenutek negirali svoj izvor in glasbene korenine.
In tako so nas s pomočjo mične in skrivnostne plesalke popeljali skozi večer s hipnotično močjo neverjetnega glasu Zaherja Zorgatija, ki je z umirjeno močjo in kristalnimi občutji obvladoval prijetno na pol napolnjen Orto. Tole je bil verjetno tehnično najbolj izpopolnjen nastop glasbene skupine, kar sem jih kdaj videl v svoji dolgi in bogati koncertni karieri. Vsi člani so bili čudno umirjeni, vseeno pa so producirali energetsko in čustveno nabito glasbo, ki je popolnoma prevzela. V vsem tem “Zen-Budizmu” me je malce skrbelo za bobnarja, katerega odrska oprava je namigovala, da prihaja s kugo okuženega območja. Ali pa, da kuga preži na nas v Orto Baru.
Nujno moram omeniti kitarista in ustanovitelja skupine, Maleka Ben Arbiaja. Kompleksni riffi, zasanjane solaže, peklenski breakdowni so prihajali iz njegove petstrunke z nezemeljsko lahkotnostjo. Na moji osebni lestvici je zasedel drugo mesto “lahkotnih” metal kitaristov. Takoj za Jornom Viggom Lofstadom iz Pagan’s Mind.
Publika se je z bendom zlila v eno in Zaher je z lahkoto obvladoval energijo v klubu. Zvok je bil kristalno čist, vendar s potrebnim energetskim šusom. Kdorkoli je poskrbel za to, bi lahko kaj podučil ekipo s koncerta pred natanko enim tednom. Posebno omembo sta si zaslužila obiskovalca Sanela in Blaž, stara Zaherjeva prijatelja, ki sta ostanek koncerta preživela rahlo obsijana z odrskimi lučmi.
Predstavnice nežnejšega spola so pomembno prispevale k odlični izvedbi koncerta. Ivett kot pevka predskupine, v komadu Until the End pa je prevzela mesto Elize Ryd (Amaranthe), ki poje na studijski verziji. In pa eksotična plesalka neznanega imena, ki je popestrila najbolj skrivnostno zveneče dele setliste. Za milostni udarec so Myrath prišparali Believer, zastrašujočo mojstrovino z že omenjenega prebojnega albuma Legacy.
Seznam odigranih pesmi:
- The Funeral
- Born to Survive
- Dance
- Until the End
- Into the Light
- The Clown
- Through the Seasons
- Tales of the Sands
- Still the Dawn Will Come
- Breathing Near the Roar
- Endure the Silence
- Beyond the Stars
- No Holding Back
- Soul of My Soul
- Les Enfants du soleil
- Believer
Že zelo dolgo časa je minilo, odkar je kakšen živ nastop pustil takšen vtis name. Noro, intenzivno, kvalitetno. Če imate v sebi vsaj kakšno tanko žilico, po kateri se pretaka prog-power kri, nikar ne zamudite naslednjega koncerta Myrath. Resno.
Tekst in fotke: Igorac
