Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Piazza Duomo / Spilimbergo (Udine) / Italija
Datum koncerta: 03.08.2010
Število obiskovalcev: 4,000
Cena karte: 35,00€
Simple Minds na turneji imenovani “Festival Show Tour”! Natančneje na tretjem delu turneje na kateri predstavljajo svoj novi studijski album “Graffiti Soul” (2009). Gre za pobiranje koncertnih “drobtinic” že dodobra obdelanih svetovnih prizorišče v preteklem letu, ki se v letu 2010 za Simple Minds nanašajo na obisk Avstralije, nekaj “pozabljenih” evropskih prizorišč ter krajši skok skupine v Brazilijo.
Spilimbergo je prikupno in prelepo renesančno mestece pristnih značajskih lastnosti, ki jih povzema ohranjenost mestnega jedra markantnih dognanj starodavne arhitekture. Trg imenovan Piazza Duomo se na eni strani navezuje na stavbe mestnega jedra, na drugi strani pa na graščino in grajsko obzidje. In na tem trgu je bil postavljen oder, kjer so tokrat nastopili škotski art pop rock giganti osemdesetih let.
Simple Minds danes ne polnijo več stadionov z več deset tisoč glavami. Dobrih 4.000 glav pa ti lahko zelo konkretno napolni trg, kot je Piazza Duomo. To pot je na Simple Minds čakala neverjetno živahna publika. Ura je 21.30! namesto da bi na oder stopili Simple Minds, kot je bilo napovedano, pa zagrmi iz zvočnikov obvestilo, da se bo koncert pričel z 20. minutno zamudo, saj naj bi avtobus, ki prevaža skupino po turneji obtičal v strnjeni prometni gneči nekje na periferiji mesteca. Radostna publika se prelevi hitro v sopihajoč zborček užaloščenih fanov, ki je “nergal” nadaljnjih 40 minut čakanja. Okoli desete, torej po pol ure čakanja, je padlo nekaj dežnih kapelj z neba. Žvižgi in negodovanje publike postaja vse bolj intenzivno! K sreči je bilo le nekaj kapelj. In končno deset minut preko desete zvečer se oder zatemni in nas pospremi v nasneti uvodni del koncerta z instrumentalom Themes For Great Cities! Naposled so fantje na odru! Presenečenje takoj! Sanctify Yourself iz albuma “Once Upon A Time” (1985) Osemdeseta se v trenutku orišejo, nas posrkajo skozi časovni vrtinec in zazibljejo v nedrja nostalgične iluzije, kjer pozabimo, da obstaja čas, celo prostor in pravzaprav dobimo potrditev, da se stvari niso v ničemer spremenile. Simple Minds so ostali Simple Minds in ljubitelji njihovega opusa, lika in dela, smo ostali zvesto ob skupini tudi v letu 2010!
Pogled na oder je nanizal šest ljudi! Nepogrešljivo prvo grlo skupine Jima Kerra, zvestega dolgoletnega bobnarja Mela Gaynorja, basista Eddieja Duffyja, ki je doslej tudi že pridelal preko 10. let članstva v skupini, nikakor pa ne smemo mimo kitarista Charlieja Burchilla. Ko smo pri Charlieju, sem potreboval precej časa da sem dojel, od kod prihaja zvok kitare z odra. Odkril ga je šele snop bele svetlobe med njegovo solažo v Sanctify Yourself. Možakar je namreč sedel na dodatnem odru za klaviature, pod nogami klaviaturista Andyja Gillespie-ja. Čemu? Odgovor na vprašanje je dala Charliejeva noga odeta v mavec iz katere so štrleli le prstki. Dobro da si ni zlomil roke! In zanimivo je, da Charlie med izvedbo Sanctify Yourself ni imel v rokah Gretschevega belega sokola, pač pa leteči V model, ki je očitno povsem nov v njegovi garnituri kitar, ki jih uporablja na koncertih. Kot spremljevalna pevka je delala fantom na odru družbo mikavna Sarah Brown, prirojenih gibov velikega izzivanja!
Dialog prepleta unikatnih zvočnih kolažev kitare in klaviatur, je ena največjih zaščitnih znamk Simple Minds sporočilnosti! To pot je skupina hipoma vzpostavila pregrinjalo tako negovane zvočne podobe, v kombinaciji neobhodne uravnilovke trgajoče bas noge in kompaktne, vrhunsko izdelane čvrste ritmike ter velike natančnosti bobnanja Mela Gaynorja. Jim Kerr ostaja enkraten vokalist, ob katerem se danes že davno sprijeni Bono z U2 v hipu spremenijo v odrsko pojavo Britney Spears. Karizmatični pevec, ki ga okarakterizira specifična odrska komunikacija s publiko, v kateri združuje plesne gibe med stalnim korakanjem po robu z leve na desno stran odra, nenehno mahajoč publiki, z večkratnim zaključevanjem verzov v čepečem položaju. Njegov vokal zori kot vino, ki z leti le pridobiva na šarmu in globini. Globini resnično. Fascinantni odrski karakter tega glasbenika je imel to pot na koncertu sicer nekaj blagih težavic s prenosom vokalnih zmogljivosti iz srednjih leg proti višjim in najvišjim registrom, kar je kmalu potrdil tudi refren skladbe Stars Will Lead The Way, vzete iz novega albuma “Graffiti Soul”. Kerr se je takoj ob prihodu na oder publiki opravičil zaradi čakanja. Kasneje se je izkazal za več kot solidnega sogovornika ob rabi italijanskega jezika. Živi namreč na Siciliji..
Set lista pa več kot izvrstna. Nove skladbe odličnega album “Graffiti Soul” so po svojem glasbenem poreklu material, ki se povsem naravno veže na večino preostalih skladb repertoarja, ki so ga to pot sestavljale klasike osemdesetih. Norija! Tretja skladba, ambientalna mojstrovina Waterfront, je že do konca nakurila občinstvo in v začetnem delu hitro pričarala enega vrhuncev koncerta!
Simple Minds so v živo neverjetno prepričljivi. Kot prvo te spravi na svojo stran igra Jima Kerra, ki te, kadarkoli se mu zahoče, povsem pripravi do tega, da pričneš nevede in nehote vihteti roke visoko v zrak. Skozi dve uri. Kerr ne popušča v takšni komunikaciji s publiko. Druga stvar, ki je ob koncertnih Simple Minds nad vsem prevzetna ,je filigransko skalibrirana zvočna podoba skupine na odru. Zvok je odlično razporejen in gradniki le tega sobivajo v pravšnjem ravnovesju. Ker je bil koncert na odprtem, je dejstvo neugodnih vremenskih razmer, skozi občasno vetrenje, nekoliko pačilo to zvočno sliko, najslabše pa so jo pri tem odnesle klaviature. Vendar so ti trenutki bili redki.
Ploha, ki je vseskozi kazala zobe z bliskanjem na severozahodni strani neba, je srečno obšla prizorišče in tako nas je “dežek” zgolj oplazil med novo skladbo This is It in še enim presenečenjem dneva, skladbo Mandela Day. Le za slednjo pesem je bil oder živopisano obarvan v reflektorski osvetljavi, sicer smo bili skozi koncert znova priča klasičnemu dvobarvnemu kombiniranju odrske osvetlitve, kjer si podajajo roke bela z modro, ali vijolično svetlobo. Večkratna popolna zamegljenost odra, ki odlično godi k visoko vibrantnemu vzdušju Simpe Minds odrskega teatra, pa je tudi že znana stalnica!
Klasike skupine v nadaljevanju, kot so Sons And Fascination Once Upon A Time, One Step Closer Someone, Somehere (In the Summertime), In Trance As Mission ter po pričakovanju obvezni Don’t You (Forget About Me) ter Alive And Kicking in New Gold Dream (81, 82, 83, 84), so bile garant še enega fantastičnega druženja z zvočnimi in artističnimi perfekcionisti Škotskih višavij! Ob tem je tudi neverjetno koliko odobravanja je prejela otvoritvena skladba aktualnega studijskega album skupine Moscow Underground, kjer se je publika tudi z verzi vključevala v petje. Don’t You (Forget About Me) je Kerr v refrenih mnogokrat prepustil kar publiki. Skladbo Belfast Child je tokrat nadomestila skladba Mandela Day, edino kar je presenetilo je bilo dejstvo, da Simple Minds niso odigrali She’s A River. So pa namesto skladbe Real Life iz istoimenskega albuma, katero so doslej izvajali na turneji skoraj redno, zaigrali See The Lights (prav tako iz albuma “Real Life”) in se tako več kot odkupili. Velika privlačnost te skupine je v dejstvu, da je njihova setlista za vsak koncertni večer težko rešljiva uganka.
V dodatku smo dobili še Ghost Dancing ter The Doors priredbo Gloria. Zasedba je vpela tudi krajšo variacijo na skladbi Take Me To The River in Dance To The Music in si tako dodatno popestrila zadnje minute nastopa.
Simple Minds ohranjajo izredno energijo! Delujejo zelo stabilno, kar je potrdila tudi aktivna in dinamična medsebojna odrska komunikacija vseh članov skupine. Na odru ne slišiš zgrešenega tona, ali slučajnostnega ritmičnega spotikanja. Vse je odigrano s filigransko natančnostjo, po vzoru prirojenega zvočnega perfekcionizma. Izreden nabor koncertnega repertoarja, ob katerem smo lahko uživali s to posebno skupino, je hipnotiziral prav vse obiskovalce koncerta v Spilimbergu. Faza zamaknjenosti v novo zgrajenem svetu, pa je še kar trajala. Še lep čas potem, ko so se Simple Minds dokončno poslovili. Osemdeseta v glasbi ostajajo v pridigi Simple Minds resnična! Dokler bo skupina še naprej izdajala tako odlične albume, kot je zadnji studijski “Graffiti Soul”, se nam ne bo treba bati, da se ne bi lahko še kdaj podali na edinstveni glasbeni svet kakršnega poznajo Simple Minds in zlata osemdeseta v popularni rock glasbi!
fotografije: Aleš Podbrežnik
Setlista
1. Theme For Great Cities
2. Sanctify Yourself
3. Stars Will Lead The Way
4. Waterfront
5. Rockets
6. See The Lights
7. This Is It
8. Mandela Day
9. Moscow Underground
10. Sons And Fascination
11. In Trance As Mission
12. Someone Somewhere (In Summertime)
13. Once Upon A Time
14. One Step Closer
15. Don’t You (Forget About Me)
16. Alive And Kicking
17. New Gold Dream (81,82,83,84)
—dodatek—
18. Ghostdancing
Galerija slik
