Puščičarji zlomljenih src nad maškarijado Scratch bara (2011)

0 2

Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik

Kraj: Ljubljana / Scratch bar / Slovenija
Datum koncerta: 05.03.2011
Število obiskovalcev: 80
Cena karte: 0,00€ (brez vstopnine!)

Nova doba. Doba razvrata. Pustna sobota. Še en izgovor za skok v večni kotel hedonizma! To pot v uganjanje vraž posvečenih malikovanju pusta in hrusta. Mesto zločina? Kdor me pozna ugane lahko v hipu refleksno in brez razmišljanja. Scratch bar na Trnovskem nasipu v Ljubljani. Sam verjetno sodim že pod obvezni hišni inventar tega prijetnega rock bara, ki je s svojo pojavo polepšal in okrasil slovensko prestolnico v septembru 2010, kot nekakšen azil za vse pravoverne rockerske duše, ki so tako z njim le našle svoje obljubljeno svetišče druženja!

Organizacija odklopa na pustni večer sobote kliče po vključitvi pravih rockerskih zvokov, v kolikor je govora o rockovskem hramu tipa Scratch bar. Povabiti vselej dobrovoljne Brežičane iskrive nravi in norčavega duha, ki slišijo na ime Broken Arrow,  je v takšnem primeru skorajda že obveza.

Fantje veljajo za eno boljših skupina mladega vala melodičnega hard rock “revivala” na slovenskem, če lahko o “revivalu” pravzaprav govorimo (“revival” melodičnega rocka je aktualen danes za dežele Skandinavije). Ne glede na popolno neaktualnost te glasbe danes v Sloveniji in absolutno ignoranco s strani deležnikov, ki bi morali skrbeti za ohranitev njene izročilnost! Od Ministrstva za kultura do večine lastnikov klubov, vodij njihovih programov koncertne ponudbe, ki mislijo da je dovolj, če bendi igrajo za steklenico piva. In ne nazadnje do nečitanega ljudstva, ki pa pri tem niti ni mnogo krivo, v kolikor do njega ne pride prava informacija v pravem času. Broken Arrow trmasto vztrajajo in kljubujejo. Drugega jim ne ostane.

Broken Arrow so pogumni in neustrašni konjeniki, ki so zrasli na krilih izročila melodičnih hard rock skupin, kot so The Scorpions, Whitesnake, Alice Cooper, Bon Jovi, Kiss itn… obenem pa so logično nadaljevanje tradicije slovenskih skupin, ki so dvignile mnogo prahu, ko so se pojavile v osemdesetih na prizorišču, od Pop Design, do Šank Rock in Chateau.

Scratch je bil deležen, v skladu s pričakovanji, nabito polnega obiska. Prizorišče je kipelo v dobri volji in pozitivni energiji, kamorkoli sta segla pogled in uho. Vse mogoče šeme so krasile utrip vročice sobotne noči, po glavi so jim v izobilju rojile raznorazne prikupne neumnosti, medtem pa so Broken Arrow že globoko zaorali ledino s svojim koncertnim repertoarjem.

Kvintet našemljen v katoliške pridigarje, je svoj nastop razdelil v dva dela z daljšo vmesno pavzo. Tako so predstavljali svoje skladbe v začetnem delu We Ride s historičnega dema “Hit The Streets” iz leta 2005, povsem novo Cryin’ In The Shadows, pa skladbo enega najprepoznavnejših avtorskih riffov Zdaj, ko si sama iz drugega dema “Polet” (2007). V drugi polovici so nadaljevali z Sanjam jo iz tretjega dema “Broken Arrow” (2009), pa Polet v nebo (“Polet”, 2007). Tu je bila tudi novejša To Her, in vselej izstopajoče vnetljivi skladbi Glam Till The End ter Hit The Streets. Lastnik kluba, znani glasbeni gurman in kitarski čarodej Jure Jurca (ex-Chaosstar) je pomagal skupini v oblikovanju odličnega zvoka v prostoru, k čemur so doprinesle Juretove bogate izkušnje, ki jih je pridobil na svoji poti glasbenega udejstvovanja in seveda poznavanje domačega prostora, kjer je suvereno rokoval v spopadanju z vsemi zvočnimi zankami bara.

Fantje v zasedbi so se kaj hitro razživeli, navkljub majhnosti odra lepo shajali drug z drugim na nekaj kvadratnih metrih,  prav tako, pa je publiki zlasti v drugem delu koncerta le popustila zavora, zato se je nekaj “vročih rib” pričelo prosto zvirati tik ob odru nabito polnega bara. Pustna sobota dopušča vse. Prenese vse, zahteva vse. Mnogim so se skrajno šibila kolena pod težo alkoholnih derivatov, skupini, ki je do konca koncerta v skladu s profesionalnim odnosom povsem abstinirala alkohol, pa lahko mirne duše pogledamo skozi prste za nekaj zgrešenih tonov, ki so se občasno in nehote prikradli poleg. Noči torej ni bilo videti konca!

fotografije: Aleš Podbrežnik

Galerija slik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki