Avtor: Urban Bolta
Fotografije: Urban Bolta
Kraj: Cvetličarna / Ljubljana / Slovenija
Datum koncerta: 21.06.2013
Število obiskovalcev: 450
Cena karte: vstop prost
Bežigradfest se odvija s svetlobno hitrostjo. V vsakdan ljubljanske rockerske mladine in ostalih glasbenih ljubiteljev je prinesel mesec dinamičnejših večerov, saj lahko prav vsak večer odidemo na brezplačen koncert katerega od pestre palete izvajalcev, ki se v tem mesecu kot po tekočem traku ustavljajo v Cvetličarni. Na uho mi je prišla celo vest, da bi se utegnil Bežigradfest zgoditi tudi naslednje leto, kar potrjuje, da letošnji brezplačni festival ni nastal zgolj zaradi gole želje po promociji prenovljenega kluba.
Tretji junijski petek so na Bežigradfestu gostovali Res Nullius, velenjski rock’n’roll prvaki, a je še pred njimi občinstvo ogrevala hrvaška alternativnorockovska skupina, katerih ime se mi je zaradi poznega prihoda na “kraj zločina” izmuznilo. Skupina v postavi osnovnih rockerskih inštrumentov (kitara, bas, bobni) in v sredi med njimi prikupna frontmanka je prikazala dobro predstavo udarnif riffov in večglasnih refrenov, pri katerih se je dekletu praviloma pridruževal kitarist na levi strani odra. Žal je množica raje kot prisluhu hrvaškega kolektiva v zunanjem delu kluba srebala pivo, tako da je skupina igrala pred napol praznim avditorijem Cvetličarne, česar si verjetno niso nadejali. Strukture igranih komadov so bile razgibane, takoj je bilo slišno, da so delo izkušenih glasbenikov in da skupaj ustvarjajo že dlje časa. Hrvaški Skunk Anansie, če si dovolim to primerjavo, so zadostili apetitu prisotnih in še enkrat več dokazali, da znajo na južni strani Kolpe še kako dobro preigravati rock’n’roll!
Okoli pol enajste ure zvečer so na oder stopili tudi glavni nastopajoči tega večera. Po seriji manjših klubskih koncertov v minulih letih sem Res Nulliuse prvič po Grand Rock Sevnici 2008 gledal na malo večjem odru, kjer so lahko odprli ventile in si privoščili dinamičnejšo predstavo, kar je prakticiral predvsem frontman Zoran Benčič, ki se je v odmorih med komadi poigraval s komičnimi break dancerskimi gibi. Njegov navidezno ležeren pristop velenjske ulične šole je v zdaj že skoraj četrt stoletnem delovanju postal prepoznaven unikat skupine, kakopak ga je Zoran na oder ljubljanskega kluba prinesel tudi tokrat.
Cvetličarna se je v trenutku začetka njihovega špila s komadom Blues lepo zapolnila. Če so prejšnji petek The Drinkersi igrali na manjšem, zunanjem koncertnem odru, so organizatorji pravilno predvidevali včerajšnji dober obisk in skupino prestavili na notranji oder. V svojem slogu so hitro nizali skladbo za skladbo in prestavljali v vse višjo predstavo, ki so jo v srednjem delu nastopa s komadi V vagonu raztrganih duš in Đoni začinili z duhom zadnjega albuma »Prekletih bazar« (2011). Preostala trojica na odru popolnoma zaupa frontmanu Brenčiču. Ta kljub minimalističnemu iskanju stika s pododrjem na krilih gromozanske karizme publiko priklene v okove, ki se jim vse do konca nastopa ne da ubežati. Z drugo polovico koncerta so prišle tudi skupinine najbolj prepoznavne skladbe: Kamčatka, Revolver ljubezni, Rojen leta 72 in Velenje, pri katerih je s prepevanjem intenzivno sodelovala tudi publika. Lepo je bilo opazovati prizor, ko je skoraj celotna Cvetličarna sodelovala z bendom, ki redko zaide na radijske valove in posledično ne spada v najožji krog naših najbolj popularnih rock skupin (tipa Big Foot Mama, Dan D, Mi2..), pa vseeno premore številčno bazo oboževalcev, ki je Velenjčane v slovenski prestolnici še enkrat več odlično sprejela.
Kitarist Boštjan Senegačnik deluje, kot bi ne bil iz tega sveta! Spomnim se intervjuja s štajerskimi punk’n’roll metadorji Muškat Hamburg, ki so Boštjana označili za najboljšega slovenskega rock’n’roll kitarista. In niso zgrešili prav dosti. V svoji ligi je Boštjan s samosvojim slogom, vživetim nastopom dinamičnega tempa in žmohtno zapolitvijo zvočne slike zagotovo svojevrsten matador, ki Res Nulliosom zagotavlja prepoznaven stil, od katerega se niso vse od izdaje prvenca »No One Can Like The Drummer Man« (1993) pa do danes premaknili niti za milimeter! Skupina, ki sta jo sestavljala še basist Boštjan Časl in bobnar Janez Marin, je na odru pridno vnovčevala svoje dolgoletne izkušnje in tako kljub srednjeintenzivnemu (beri: petkovemu) pristopu Cvetičarno ves čas z lahkoto držala v šahu.
Po seriji poskočnejših komadov so bis odprli s Grbavim klovnom, bluesovsko navdahnjenem komadom, po katerem so znova pritisnili na plin in nam za slovo postregli še s komadom R’N’R’ Party. Nikogaršnji rock’n’roll z Res Nulliusi je v Cvetličarni zaživel v svojem prvinskem jazu, saj je po zaslugi njihovega neposrednega pristopa in navidezne ležernosti uspel dokazati, zakaj v krogu svojih oboževalcev spadajo med skupine, ki bi si na Sončni strani Alp zaslužile spomeniško varstvo.
Naslovna fotografija je vzeta iz bendovega Facebook profila.
Setlista
1. Blues
2. Na dva
3. Ženske nikol’ ne čakajo
4. Zadovoljstvo
5. Dvoboj treh
6. Pasji dan
7. Mama
8. V vagonu raztrganih duš
9. Đoni
10. Country
11. V slogi je moč
12. To si ti
13. Kamčatka
14. George
15. Revolver ljubezni
16. Rojen leta 72
17. Velenje
18. Đemo
19. Bruce
20. Balkan
21. Rock ‘N’ Roll
———
22. Grbavi klovn
23. Pistoljero
24. Iggy
25. R’N’R Party
