Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik
Kraj: Ljubljana / SiTi Teater / Slovenija
Datum koncerta: 07.11.2014
Število obiskovalcev: 220
Cena karte: 18,00€
In dočakali smo tudi ta veliki trenutek. Združitev ene najpomembnejših slovenskih skupin z druge polovice šestdesetih in s preloma šestdesetih v sedemdeseta! Združitev in ponovno rojstvo legendarnih Mladih levov. Leta so minila, levi pa se niso postarali. No vsaj v srcih ne, če so na videz zrelostno »posrebreni«. Izjemen dogodek, lahko rečemo dogodek nacionalnega pomena, kar se tiče negovanja slovenskega kulturno umetniškega izročila in njegovega prenašanja iz roda v rod. Mladi levi oziroma njihov opus je definitivno čokati del naše kulturne dediščine! Če bi Slovenija imela svoj hišo rock’n’ rolla slavnih, bi bili Mladi Levi ena prvih zasedb, ki bi si v njej zaslužila častno mesto!
SiTi Teater in ura osem! Zvečer seveda. Vselej do sekundne natančni s programom. Prizorišče nabito polno. Vsi sedeži zapolnjeni, fotografi se tiščijo v levem in desnem kotu levega in desnega kota, vse je pripravljeno na vrnitev »mita in legende«. Gospodje soula, sooblikovalci slovenske popevke in zdrave srednjevalovske glasbe v časih, ko je bil rock ‘n’ roll še mlad, nedolžen in v brezmadežni ekspanziji. Deset ljudi prenovljene zasedbe na odru. Pravzaprav enajst. Prišteti moramo še »kapitana« Dušana Velkaverha. Moža, ki je s sovjo poezijo Mladim levom vdahnil pomemben košček izpovedne duše. Preidimo k imenom torej. V levem kotu je zavojeval na klaviaturah oder Vasko Repinc, na levi so mu delali družbo kitarist Aleš Strajnar, bobnar Matjaž Deu in basist Dušan Kajzer. Vsi trije s svojimi klasičnimi instrumenti! Dalje proti desni strani odra, pa je stal še peti član nosilne zasedbe Mladih levov oziroma saksofonist Jernej Podboj, ki je bil pomešan sredi ekipe močne pihalne sekcije. Le to so dopolnjevali Stanko Arnold (trobenta), Igor Matkovič (trobenta, trombon), Marko Misjak (trobenta) in Boris Glozančev (pozavna).
Mladi levi so nas skozi ganljiv večer poln močnih emotivnih reakciji publike in občutja nostalgije, v kremenitem oživljanju časov davne preteklosti, ki so se otipljivo nizala skozi dvourni nastop, pričeli razvajati s »skromnim mini-ogrevanjem«, ko so se lotili skladbe Soulfinger, sicer priredbe ameriške R&B, soul in funk skupine The Bar-Kays. Za Vaskovim hrbtom je stal klavir, za njega je sedel v nadaljevanju Tomaž Habe. Po novem naznanilu Dušana Velkaverha je bend zaigral skladbo Odmev želja (v izvirniku An Echo Of My Dreams). Sledila je ena najbolj ganljivih točk večera. Tomaž Habe se je lotil z vokalom ene najlepših skladb, pa nemara tudi najbolj poznanih v karieri Mladih levov, prelepe skladbe Oda Ireni, kjer je prvikrat uvodoma resneje završalo v dvorani. Izvirnik je v vokalni izvedbi pripadel pokojnemu slovenskemu kantavtorju Tomažu Pengovu. Mladi levi so svojo združitev in nove nastope simbolično poklonili s posvetilom Pengovu, kot tudi trobentaču Petru Ugrinu.
Po Habetu, je na oder kot drugi v vrsti vokalistov stopil Janez Bončina Benč s katerim je bend izvedel Knock on Wood (priredbo Eddie Floyda). Benč je že uvodoma vnovčil svojo pobalinsko in norčavo figuro, s kateto je vneto dražil tako tovariše na odru, kot tudi prisotno občinstvo. Prav Benč je pomemben faktor, ki s svojo nebrzdanostjo in šov teatrom učinkovito dviguje dinamiko nastopa Mladih levov. Benča pa ima Velkaverh poštudiranega v mezincu leve roke. Ko je skušal Benč s svojim hudomušjem nekajkrat med koncertom teatralno »zdražiti« Dušana, je le ta ohranjal intakten značaj ledeno hladnega brizganca. V nadaljevanju so se na odru izmenjali trije vokalisti. Benč se je vrnil na oder kasneje, ko je izvedel z ekipo še svoj avtorsko skladbo Svet, ki ga ni in nadalje skladbo Oluja (svojo verzijo te skladbe je nekoč pela tudi znamenita hrvaška diva Josipa Lisac). Benča je na odru zamenjal znameniti Jernej Jung! Jung je ostal na odru za tri skladbe, ki so se zvrstile z njegovim vokalom na čelu in sicer Poljubi me in pojdi, Mila mala in Zaznamovan. Jung, ostaja nepoboljšljivi zapeljivec in lomilec ženskih src! Na odru je pristopil z žarom, vedrega razpoloženja, prav tako pa je legendarni vokalist dokazal, da je njegov vokal zadržal prelep ten in barvo ter obilo temperamenta ter strasti! Hamotu je pripadla skladba Mala terasa, ki so jo Mladi levi preoblekli v soulovski aranžma. Hamo je z bendom zapel tudi skladbi Odprite okna vojna je končana, za njo pa še skladbo Ta vlak. Zlasti v slednji se je odlično vklopil s svojim vokalnim pristopom v oživljanje zgodbe Mladih levov. Hamo se je kasneje vrnil na oder tudi za to, da zapoje skladbo Mirno desno si mi dala. Gre za pesem Simona Jenka, ki jo je uglasbil za Mlade leve Janez Bončina Benč. Čudi da tega bluesa sicer ni zapel Benč. Le kdo ve zakaj!
Bend ni zaobšel Privškovega instrumentala Ljubimo soul, poseben trenutek večera pa je nastopil, ko se je ekipa lotila enega najbolj eksperimentalnih komadov kariere imenovanega Derviša in smrti. Raziskujoči mračni teatralno zasoljeni instrumental, ki ga je z nepredvidljivimi formami bobnov odpiral Matjaž Deu je v nadaljevanju prevzel pod doktrino izpovedi prostosučnih form improvizacije, violinist Peter Ugrin. V izvirniku igra taisto vlogo na trobenti njegov oče, pokojni Petar Ugrin. Violinist je dostavil izjemno izkustvo, ko je z bravurozno igro stopal po očetovih stopinjah. Izvedba tega instrumentala je definitivno pomenila enega vrhuncev večera in pravo mano za glasbene sladokusce, ki so pričakovali to skladbo v repertoarju, kot veliko posebnost koncertnega večera.
Mladi levi so sklenili nastop podobno, kot so ga pričeli. S priredbami. Ena takšnih je bila skladba skupine Blood, Sweet & Tears imenovana Spinning Wheel! Mladi levi predstavljajo nekakšen slovenski odgovor na Blood, Sweet & Tears. Nastop se je zaključil z izvedbo skladbe Pick Up The Pieces v podaljšani različici, kjer se je občinstvo intenzivno vključilo v petje refrena. Večer strasti, nostalgije in rojstva sveta, ki živi v nas in za katerega nihče ni niti pomislil, da ga bomo lahko imeli priložnost še kdaj podoživeti, se je obrnil hipoma.
Mladi levi so se vrnili v velikem slogu. Iztisnili so iz sebe svoj trenutni optimum. Nekaj težav je bilo na vhodih v skladbe (zlasti v mirnejših točkah, kot sta Oda Ireni ali Mila mala, kjer harmonična usklajenost med vodilnimi vokali in instrumenti ni bila povsem brezhibna). Pustimo malenkosti. Pred ekipo so novi koncerti in generalka v Siti Teatru je bila pospremljena naslednjega dne še z drugim dodatnim koncertom. Oba sta bila v naprej razprodana.
Če si dovolim še malo osebne note, sem se tega večera na prizorišču počutil majhnega, ponižnega in brezmejno hvaležnega. Zahvala gre starostam, ki so se odločile na zrela leta, da še enkrat stopijo složno na oder, združijo svoje moči in rekreirajo čase slovenske popularne glasbe ter tako nanizajo glasbeni svet tudi tistim, ki v času kreativnega zenita skupine, niti rodili še nismo.
Galerija slik
