Italijanski kitarist Matt Filippini velikopotezno o svojem otroku Moonstone Project, delu z legendar

Datum intervjuja: 07.02.2007

Ambiciozni italijanski kitarist Mateo “Matt” Filippini, mož ki je v prejšnjem letu izdal svoj samostojni studijski Moonstone Project prvenec z naslovom “Time To Take a Stand” (RockLine recenzija TUKAJ), je znan po sodelovanju s številnimi zvenečimi imeni rock glasbe, ki so skozi sedemdeseta leta soustvarjale “rock” in katerih prispevke lahko najdemo tudi na omenjenem Filippinijevem albumu.  Možakar se je v februarju 2007 predstavil na odru z legendarnim bobnarjem Ianom Paicejem (Deep Purple) – reportaža s koncerta v Trevisu (Italija) TUKAJ, temu je sledila italijanska turneja s House Of Lords, v teh dneh pa se pripravlja za ponovno turnejo na kateri bo na svoji koncertnih nastopih gostil še enega “Purplemana”,  velikega Glenna Hughesa. 

RockLine: Zdravo Matt, kako si?
Matt: “Odlično Aleš! Lepo je imeti prijatelja v Sloveniji. Leta 2003 sem obiskal Ljubljano, resnično mi je všeč Ljubljana.”

RockLine: Gotovo moraš biti v 100% delovnem zagonu. Pišeš novo ploščo, stalni koncerti?
Matt: “Res je. Trenutno imam dela preko glave, vendar se veselim vseh prihajajočih stvari. Pravzaprav ni šlo za pravo turnejo z Ianom Paicejem pač pa le za skupek petih koncertov. Tem je sledilo v koncu februarja 7 koncertov, ki smo jih odpirali pred nastopi House Of Lords. Sedaj, sredi maja, pa gostuje, na koncertih moje skupine Moonstone Project, Glenn Hughes. Preostanek letošnjega leta bom posvetil delu na novem Moonstone Project albumu, drugem po vrsti. Zelo rad pa bi med drugim nastopal tudi v drugih državah in ne le v Italiji.”

RockLine: V tvoji glasbi je mogoče zaslediti korenine, ki segajo v klasični heavy/hard rock z občutnimi vplivi bluesa na slehernem koraku. Kateri so največji glasbeni vplivi, skozi katere si oblikoval svoj lastni glasbeni izraz in pristop do glasbe kot izvajalec – glasbenik?
Matt: “Blues je vse kar počnem! Nisem moderni rock kitarist, svoj navdih črpam od kitaristov, kot so Paul Kossof, Jimmy Page, Jimi Hendrix…. Zrasel sem z 60’s/70’s klasičnim hard rockom, s skupinami kot so Free in Led Zeppelin. Na tak način tudi komponiram glasbo, pod navdihom britanskega bluesy hard rocka!”

RockLine: Kje se pričenja tvoja glasbena pot?
Matt: “Igral sem v mnogih lokalnih skupinah, vendar ni bilo z nobeno od teh odločnega preboja naprej. Nikdar nisem bil studijski kitarist, nisem dovolj dober za kaj takega, he, he, he! Vedno sem iskal resne ljudi, za delo v resnih skupinah, vendar pa sčasoma ugotoviš, da imaš v 99% procentih primerov opravka s tepci…. Zato sem resno začel razmišljati o solo karieri in tako se je zgodil Moonstone Project.”

RockLine: Katero opremo uporabljaš?
Matt: “Od kitar večinoma Fender Stratocaster in ojačevalnike Mashall JCM 800. Ljubim “stratokasterice”, so namreč kot ustvarjene zame. Ob tem se poslužujem tudi ročno izdelanih kitar italijanske firme Jim Reed, ki jih tudi uradno zastopam.”

RockLine: Tvoj kitarist št. 1?
Matt: “Brez dvoma Hendrix! On je vse začel!”

RockLine: Matt, gotovo si eden tistih redkih srečnežev, ki so dobili priložnost, da sodelujejo pri glasbenem udejstvovanju z velikimi imeni rocka, kot so Ian Paice, Eric Bloom, Steve Walsh Glenn Hughes, Graham Bonnet, Kelly Keeling, James Christian, Carmine Appice in Paul Shortino. Vsi ti ljudje so prispevali svoje deleže na prvencu Moonstone Project. Si potreboval veliko naporov, da si jih “zbobnal” skupaj?
Matt: “Da! Veliko truda je bilo potrebnega! Ekonomskih in fizičnih naporov. Nisem bogataš in glasba ni edina reč s katero bi se preživljal. Vsi ti možje, ki si jih naštel zgoraj, veš… ne zadošča jim, da jim je le všeč material, ki jim ga ponujaš, pač pa zahtevajo tudi plačilo za svoje delo. Za vse to moram poskrbeti sam. Vendar nikakor ne obžalujem. Daleč od tega! Srečen in počaščen sem nad delom, ki je združeno na mojem prvem Moonstone Project albumu “Time To Take A Stand”, neupoštevajoč založbe Majestic Records, ki je bila edins napaka katero sem storil, ko sem se odločil za sodelovanje s to založbo. Ti si prvi ki mu to sploh povem. Založbe so sranje! Umetniki delamo kot nori na vsakem albumu, pri založbah pa prebiva peščica popolnoma nezainteresiranih bedakov. Naj gredo k vragu!”

RockLine: Povej nam kaj več o Moonstone Project, kaj je bil glavni namen stvaritve projekta?
Matt: “Ta opus tretiram, kot da bi bil moj sin! Ljubim ga. Glavni vzrok in namen zakaj sem se ga lotil je ta, da sem lahko na tak način deloval in ustvarjal popolnoma samostojno, brez pritiskov. No drugi, morda umetnosti namen tega opusa, pa je združitev Paiceja in Hughesa po skoraj 30-ih letih!”

RockLine: Zate kot režiserja in kreatorja, bolje rečeno vodjo tega projekta, gotovo ni bilo lahko krotiti vseh teh močnih egov v studiu. Poseduješ nemara kakšen poseben prirojeni dar uspešnega vodje?
Matt: “Sem oseba, ki ima močan ego, kadar to želi. Lahko pa ti zagotovim, da je bilo delo z vsemi temi možmi izredno zadovoljstvo, bilo je fantastično. Vsi so se podredili cilju projekta, ne zadostitvi svojih egov. In to je bistvo! Vsi so pristopili strogo profesionalno. Najtežje delo izmed vsega je bila koordinacija poteka snemanja samega materiala v studiu.”

RockLine: Očitno si imel popolnoma jasno vizijo kaj želiš doseči z Moonstone Project?
Matt: “Nikdar ne veš, kaj lahko pričakuješ od nekega albuma. Včasih napišem neko skladbo, posnamem demo v svojem domačem studiu, a končni rezultat je v večini primerov popolnoma drug. V primeru Moonstone Project se je npr. zgodilo, da so nekateri gostujoči glasbeniki vrnili spremenjene tekste posameznih pesmi, pa tudi melodij. To je bila zelo zoprna reč. Oboje je namreč kri glasbe, ki jo ni pametno mešati z drugo krvjo!”

RockLine: Kje si dobil navdih za naslov albuma “Time To Take A Stand”?
Matt: “Močan naslov kajne? Resnično močan. Moj ko-producent Max, mi ga je predlagal. Neke noči, ko sva delala v studio. Zdel se mi je zelo dober predlog.”

RockLine: Na naslovnici “Time To Take A Stand” je upodobljen indijanski talisman ali nekakšna kristalna krogla. Se tvoji glasbeni vidiki naslanjajo tudi na duhovne?
Matt: “Zelo mi je všeč naslovnica. Deluje misteriozno! Sicer pa sem po osebni plati resnično povezan z duhovnostjo… Vem, da je vsak izmed nas tukaj s posebnim, le zanj izbranim, poslanstvom in da so nam dodeljene vloge. Kar se moje osebnosti tiče, se trudim da bi bil dober človek, da gojim spoštovanje do drugih ljudi, do narave in da nahranim svoj glasbeni dar. Nekoč mi je nek možakar dejal, da je bil srečen, ker je lahko poslušal moje pesmi… To je krasno, torej nosim dar. In z vsakim dnem se trudim, da bi bil še boljši človek.”

RockLine: Kdo je zate Ian Paice? Sta z Ianom Paicejem že igrala skupaj kdajkoli prej?
Matt: “Rad imam Iana. Je kot moj drugi oče! Je legenda rocka, a tako zelo, zelo skromna osebnost. Popolnoma iskrena sva drug do drugega. Vedno si poveva prav vse, tudi slabe stvari. V poštenju je ključ. Ne glede na to, da je glasbeni posel kup dreka, pa se od časa do časa zgodi, da naletiš na kakšnega “Paiceya”. V preteklih letih sva igrala skupaj na kar nekaj koncertih. Vsak koncertni nastop z njim je popolnoma nova zgodba. Pripeti se, da nam včasih izredno gode izvesti kakšen “jam” in takrat začutim magijo med nama. Nismo popolna skupina! Ne vadimo, le nastopamo na odrih in ljudje nas začutijo in uživajo. Res je, od časa do časa odigramo tudi kakšne slab koncert, a vse skupaj je vseskozi povezano z veliko zabavo!”

RockLine: V Matt Filippini Band, ki je koncertiral z Ianom Paicejem februarja letos, si pripeljal dva odlična italijanska pevca. Prvi med njima je Roberto Tiranti iz progresivne metal zasedbe Labyrinth, drugi, ki igra tudi klaviature, pa je Alessandro Del Vecchio iz zasedbe Edge Of Forever. Zakaj si se odločil, da imaš v zasedbi dva glavna vokala?
Matt: “Roberto & Alessandro sta dva moja velika prijatelja, resnično ju imam rad! Ne vem, preprosto zgodilo se je, da imam oba v skupini. Menim, da njuna vokala odlično sodelujeta vzajemno. Vokal Roberta je višji in čistejši, vokal Alessandra pa bolj “bluesy”. Užitek je sodelovati z njima!”

RockLine: Na koncertih z Ianom Paicejem niste izvajali Moonstone Project pesmi. Zakaj?
Matt: “Navadno z Paiceyem ne igramo Moonstone skaldb. Težje si jih zapomni, včasih se ne spomni niti Deep Purple pesmi. Moonstone pesmi pa bomo definitivno igrali z Glennom Hughesom.”

RockLine: Kaj pa tvoj basist?
Matt: “Nik Mazzuconi, to je eden najboljših basistov v Italiji. Ian Paice ga ima izredno rad, mnogokrat udarita kakšen navzkrižen solo med bobni in bas kitaro, ko sta skupaj na odru!”

RockLine: Kdo pa je igral bobne, ko ste odpirali koncerte po Italiji v poznem februarju letos, kot Moontone Project, pred House Of Lords?
Matt: “Zasedba je ostala praktično nespremenjena, le da je Alex Mori zamenjal Iana Paiceya. Gre za mladega talentiranega bobnarja, ki je prispeval bobne za 5 skladb na albumu “Time To Take A Stand”. Na turneji s House Of Lords smo igrali sedem skladb iz tega albuma, set listo smo prilagajali za vsak večer posebej. Skladbam smo dodajali mnogokrat razpotegnjene solaže, izredno zabavno je bilo!”

RockLine: Kako pa sta prišla vkup z Glennom Hughesom, da se ti pridruži na letošnji Majski turneji?
Matt: “Vau, resnično z nestrpnostjo pričakujem prihajajoče koncertne nastope z njim. Glenn je prispeval vodilni vokal za dve skladbi na prvencu Moonstone Project. Potem sva se pogovarjala ob neki priložnosti o tem, da bi odigrala nemara kakšen koncert skupaj, ko bo pač Hughes našel kaj prostega časa. No in to se dogaja sedaj.”

RockLine: Bo Glenn Hughes pel v celoti koncertni nastop Moonstone Project, ali se bo pojavil kot posebni gost le med koncertom, za izvedbo posameznih skladb?
Matt: “Glenn bo gostoval z nami približno eno uro.”

RockLine: Lahko ob tej priložnosti pričakujemo priredbe skupin Trapeze, Black Sabbath in Deep Purple Mk. III?
Matt: “Da. Veliko Deep Purple in nekaj Trapeze ter seveda nekaj od Moonstone. Prav tako še iščemo možnost, da bi izvedli popolnoma akustični koncert. Ti koncerti bodo posebni, sproščujoči,….”

RockLine: Medtem napreduje tudi delo za tvoj novi Moonstone Project studijski album. Povej nam kaj več o tem. So na obzorju nove glasbene usmeritve v primerjavi s prvencem?
Matt: “Imamo že 6 povsem novih skladb… in vse brcajo rit!!! Resnično strastne skladbe, v popolnoma enaki bluesy maniri prvenca, a z jasneje začrtano prisotnostjo občutka, da to pot igra na plošči skupina kot enota. Seveda bo znova nekaj gostov na albumu, a da bi dosegel občutek “skupine kot enote” – to je isaknje bolj kohezivnega zvoka albuma, bom podelil vlogo glavnega vokala le enemu samemu pevcu. Alessandro Del Vecchio bo producent albuma. Pričakuješ lahko album velikega rock zvoka!”

RockLine: Lahko razkriješ že nemara sedaj nekatera imena posebnih gostovo nove plošče?
Matt: “Seveda… tu bo od bobnarjev znova Paicey, potem Clive Bunker (Jethro Tull) in Carmine Appice (Vanilla Fudge). Zelo verjetno se bo pridružil tudi Ken Hensley (klaviature, ex-Uriah Heep). Nikar pa me ne sprašuj za pevca. To bo namreč presenečenje.”

RockLine: Italija je prispevala nekaj izvrstnih rock glasbenikov v preteklosti. Kaj meniš o trenutnem razvoju hard rocka v Italiji? Kakšno je današnje stanje, kako ti vidiš vso to situacijo?
Matt: “Bolje je, kot je bilo pred nekaj leti. Vendar in to je zelo žalostno, glasbeniki ne sodelujejo med seboj! Veliko je ljubosumja med posamezniki in vsi delujejo z namenom, da bi preprečili uspeh drugega. Kakšna škoda. Kakorkoli, ni mi mar. Imam prijatelje v glasbenem poslu in vsi med njimi, so posebni ljudje. Nihče od njih ni “rit”!”

RockLine: Si kdaj sodeloval z imeni kot sta kitarista Dario Mollo ali Aldo Giuntini?
Matt: “Nikdar nisem sodeloval z njima. Oba sta izvrstna glasbenika, a ju osebno ne poznam.”

RockLine: Ali ostaja še kakšen cilj v glasbenem poslu in tvoji glasbeni karieri, ki bi ga rad dosegel?
Matt: “Seveda. Tu je mnogo stvari, ki jih želim še preizkusiti in doživeti. Najmanj še tri ali štiri studijske albume in en koncertni DVD načrtujem. Želim si veliko koncertov. Moje sanje? Da bi igral nekoč hkrati z Glennom Hughesom in Ianom Paiceyem na odru. Nikoli ne reci nikoli.”

RockLine: Načrtoval si tudi eventuelne koncerte v Sloveniji. Zakaj do tega ni prišlo?
Matt: “Umiram od želje, da bi lahko igral v vaši prelepi deželi. Problem je bil v tem, da sem v skupino vključil Iana Paiceya (za februarsko turnejo) in Glenna Hughesa (za majsko turnejo), ki pa sta draga in včasih pač promotorji v takšnih primerih rečejo “ne”. A nekega dne bom nastopil tudi v Sloveniji. Bodi prepričan v to.”

RockLine: Matt, ob koncu bi se ti rad iskreno zahvalil, za tvoj dragocen čas in izčrpne odgovore. Bilo mi je v čast. Želim ti tudi veliko sreče in predvsem veliko energije, s katero boš dosegel vse svoje cilje. Bi nemara rad še kaj dodal ob koncu intervjuja?
Matt: “Hvala za ta lep intervju. Odlična vprašanja fant! Imaš prav. Potrebujem še več energije, kajti čaka me še veliko vznemirljivega dela. Keep on rocking Slovenia!”

Galerija slik