Kraj: Podreča / Slovenija
Datum intervjuja: 17.06.2009
Letošnji slovenski metalski festival Paranoid Open Air je logična kontinuiteta festivala Metal Mania Open Air, ki se je doslej vsako leto odvijal v Komnu, letos pa je bil glede na vzroke okoliščine prestavljen na lokacijo avto poligona v kraj Ljubečna pri Celju. Tudi letos bo Paranoid Open Air s svojo pestro ponudbo, ki zastopa različne žanrske barve metala, velika atrakcija. Njegov pomen je velik. Je prvi pravi metal festival, pri katerem držijo vse vajeti v rokah slovenski organizatorji. Je festival, na katerem dobi priložnost za svojo predstavitev tudi krepak sveženj slovenskih metal skupin, za katere vemo, da igrajo odlično glasbo in krvavo potrebujejo nastope pred množico, za promocijo svoje glasbe. Letos bodo tako poleg slovenskih skupin nastopila sledeča večja, znan tuja imena v metalu: Atheist, Candlemass, Blaze Bayley, Agnostic Front, Beneath The Massacre, Hate Eternal, Necronomicon, Misery Index, Obscura, Onslaught, Psycroptic, Theatres Des Vampires, Erec, Ram, Kozeljnik. Poleg tega bo reč zanimiva tudi za hard rockerje, saj bodo festival s svojim nastopom zabelili tudi Slovenci Requiem. O vseh novostih in najpomembnejših stvareh, ki se vrtijo okoli letošnjega festivala Paranoid Open Air, si lahko preberete na uradni spletni strani festivala, kot tudi na uradni MySpace strani festivala.
Ozadje letošnjega Paranoid Open Air festivala, ki bo potekal med 13. In 15. avgustom, kot že rečeno v Ljubečni pri Celju, nam je približal na klepetu za RockLine eden od organizatorjev festivala Boštjan Zavrl.
RockLine: Letos ni več festivala Metal Mania Open Air. Zgodil se bo Paranoid Open Air. Lahko malo približaš vzroke, ki so pripeljali k temu novemu dejstvu?
Boštjan: Osnovni vzrok je bil v tem, da v lokalnem mladinskem društvu ŠUZ iz Komna nekako niso našli več pravega interesa za sodelovanje in organizacijo festivala Metal Mania Open Air. Društvo ni našlo nekega skupnega konsenza v katerem bi našlo smisel za nadaljevanje organizacije festivala v Komnu. Vedli smo da moramo nadaljevati. No ime Metal Mania pripada društvu ŠUZ tako, da si ga nikakor ne smemo lastiti. No obenem pa, ker se je neka zgodba na tak način zaključila, ker smo menjali lokacijo, se nam je zdelo nekako povsem logično, da zamenjamo tudi samo ime festivala. Drugi del ekipe, ki je nekdaj soorganiziral Metal Manio ostal enak, le društva ŠUZ ni torej več v igri. Glede na to, da je vsa leta sodeloval pri festivalu tud metalski web-zine Paranoid in da letos praznuje svojo 10. obletnico, smo se odločili, da se naj festival imenuje Paranoid Open Air. Za lokacijo v Komnu nam je kar malo žal. Šlo je za posebno mesto, poseben prostor,… No morda, pa se nekoč festival znova vrne tja.
RockLine: Ste imeli kaj težav pri iskanju sprejemljive rešitve, kje naj bi bila lokacija novega festivala?
Boštjan: Lokacijo je bilo zelo težko najti. Šele v teh dneh nam jo je bilo mogoče končno uradno tudi potrditi. Dogovarjali smo se npr., da bi festival organizirali v Kamniku, Lescah. Nekje je bila težava v tem, da je bil prostor na primer premajhen, drugje je bila ovira pozna ura, ko se festivalski dan konča, spet na drugi lokaciji ni bilo soglasja lastnikov zemljišč. Bistvena je bila odločba, ki smo jo prejeli od občine in ki dovoljuje obremenitev s prekomernimi količinami hrupa v okolju. V tej odločbi se nahaja med drugim tudi določba, da lahko festivalski dnevi potekajo od 9.00 ure zjutraj do 2.00 ure zjutraj naslednjega dne. Obstaja še nekaj formalnosti, ki jih moramo urediti, a to so malenkosti.
RockLine: Če vpletem tudi drugi metalski festival v Sloveniji Metal Camp, se ti zdi, da lahko Paranoid Open Air ponudi tisto množici, česar Metal Camp ne more?
Boštjan: Vseskozi delujemo v tej smeri. To nam je uspevalo v veliki meri že s festivalom Metal Mania. Tudi Paranoid Open Air je na prvem mestu namenjen druženju ljudi in promociji slovenskih skupin. Da privabiš več obiskovalcev, pa moraš povabiti tudi tuje skupine, ki seveda vso stvar povzdignejo na še bolj zanimivo raven. Na teh bistvenih zadevah smo gradili vsa leta in tako bo tudi v bodoče.
RockLine: Po kakšnem ključu izbirate skupine za nastop na festivalu?
Boštjan: Izhajamo iz izhodišča, da ustvarimo takšno ponudbo, ki bo zastopala glavne zvrsti heavy metal glasbe v čim bolj enakomerni razporeditvi. Zato je dobro, da nas organizira več skupaj ta festival. Dirty Skunks, Paranoid, KLG, torej vsak med nami pozna določeno zvrst v metalu do potankosti. Najprej določimo glavne nosilce festivala. V glavnem so to tuje skupine. Ko so te določene, izbrane, se potem osredotočimo na zapolnitev seznamov z našimi skupinami. Letos nastopata tudi po dva avstrijska in dva hrvaška benda, ki jih pri tem tretiramo enako, kot slovenske skupine.
RockLine: Verjetno je kar velik naval s strani slovenskih skupin, ki bi rade nastopale na Paranoid Open Air festivalu. Kakšno sito uporabljate za te skupine?
Boštjan: T o je res težko. Če sem odkrit, trenutno sploh ni več slabih skupin v metalu pri nas. Skupno je bilo 120 prijav, vštevši poleg Slovenije, še prošnje iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Letos smo se odločili, da italijanskim skupinam ne bomo dali priložnosti, zaradi selitve festivala na drugo lokacijo. Osnovni kriterij je, glede na dejstvo, da so vse skupine, ki se prijavljajo zelo kvalitetne, to da boš skušal ponuditi na festivalu nekaj, kar pred tem na festivalu še ni bilo. Torej prednost dobijo tisti, ki na našem festivalu npr. še nikoli niso nastopili. Tako jih izločimo približno polovico. Sledeči kriterij pa so glasbene zvrsti, ki morajo biti nekako enakovredno zastopane. Pri tem izhajamo iz treh glavnih. Heavy in power, thrash pa, death metal. Znotraj ene zvrsti nato tehtaš med bolj in manj kvalitetno skupino, kot tudi stopnjo popularnosti pri množicah. Obenem je težnja venomer, da ponudimo možnost tudi takšni skupini, ki je še povsem neznana, ki je pred tem morda nastopila npr. največ petkrat v karieri. Letos bosta nastopili mislim, da dve takšni skupini.
RockLine: Kaj pa “warm up” šov, kakšen dan prej? Letos bo sodil tak dogodek v sklop festivala?
Boštjan: Lansko leto je bil v Stari šuli v Komnu. Letos sicer nekako obstaja možnost, a bo težko, če sploh. Bomo videli. Predvsem je velik interes s strani drugih ljudi, zlasti lokalnega prebivalstva iz Celja in okolice. Letos bo warm up šov zelo težko izvedljiv, kajti ta poligon, na katerem bo festival, bo še dan pred pričetkom festivala do 18.00 ure v uporabi. Časovno smo torej zelo omejeni. Poleg tega v Komnu ni bil problem. Lokacija v Stari šuli je bila vseskozi na razpolago. To pot bomo časovno zelo omejeni. Takoj, ko se dejavnost na avto poligonu konča dan pred pričetkom festivala, moramo mi biti tam in pričeti postavljati oder in vso logistiko. Tako, da časa za warm up šov po vsej verjetnosti ne bo. Treba je upoštevati, da mi delamo vse sami. Ekipa, organizatorji. Vse postavimo sami, vse pospravimo sami. Popolnoma prostovoljno delo. To je tudi verjetna razlika z velikim festivali, ki imajo za seboj ogromni aparat. Že sedaj vem, da bomo prišli v nedeljo zvečer domov povsem zdelani, verjetno bom potreboval po tem najmanj dva dni dopusta ha, ha, ha…
RockLine: Se ti zdi da lahko nova lokacija pri Celju vpliva na večji priliv obiskovalcev s Štajerskega konca Slovenije, ali to niti ne igra tako pomembne vloge, glede na to Slovenija sodi glede na kvadraturo med manjše evropske države?
Boštjan: Ne. To ni pomembno kje organiziraš festival v Sloveniji po tej plati. V treh urah jo prevoziš z avtom po dolgem in počez.
RockLine: Kakšne so osnovne razlike v karakteristikah nove lokacije pri Celju in tiste bivše v Komnu?
Boštjan: Mi se moramo vseskozi sklicevati na dejstvo, da je Paranoid Open Air nadaljevanje Metal Mania Open Air. To je nujno zaradi samih referenc, zaradi lažjega uresničevanja naših ciljev. Kar se infrastrukture tiče je ta novi prostor v Ljubečni pri Celju precej bolje pokrit v primerjavi s prejšnjim. To je poligon, ki ima električno napeljavo, ki ima vodo. Sam oder bo letos večji. Na Metal Manii je bil velik 10mx8m, letos bo velik 12mx10m. Ozvočevalec bo isti kot lansko leto, ker stvari odlično obvladuje in mu zaupamo.
RockLine: Yowda (Tomaž Frelih – Yowda, kitara Lady’s First, op.p.)?
Boštjan: Da. Yowda. S tem, da je oprema za ozvočenje za letošnji festival še nadgrajena.
RockLine: Kako se pa prodajajo karte v teh trenutkih?
Boštjan: Pravzaprav je prodaja kart komaj uradno stekla. Sicer pa skupine, ki prodajajo karte po pogodbi, te podatke javljajo Petru (Peter Gregorc, eden soorganizatorjev festivala op.p.). Če se ne motim mu vsakih 14 dni javijo, koliko kart so prodali.
RockLine: Si kdaj razmišljal, da bi razširili koncertno ponudbo z organizacijo pozno jesenskega dogodka, recimo le za en dan, v zaprtem prostoru, enodnevni festival?
Boštjan: Menim, da se pri nas na metal področju ogromno dogaja. Po neki plati deluje situacija že kar rahlo prenasičena. Denimo pred 20. leti, sta bila, karikiram, po 2. koncerta letno. Ali si ti bil heavy metalec, black metalec, ni bilo važno. Oba si šel pogledat. Saj veš kako je danes. Lahko si izmišljuješ kam boš šel.
RockLine: Se mi zdi fino, da se je pojavil tudi Haliaetum Open Air. Je na drugi lokaciji, ne sovpada z vašim terminom, pa tudi oddaljuje se po koncertni ponudbi.
Boštjan: Da. Tudi to je zelo dobro, da je Slovenija po tej plati dobila še en metalski festival, v tem primeru Haliaetum Open Air v Izoli. Ravno zato, ker ponuja neko drugo usmeritev, drug pristop. Je drugačen festival in že po tej plati ponuja popestritev. Čeprav v končni fazi cilja praktično na enako ciljno publiko, kot je naša na našem festivalu. K sreči ima metal najbolj zvesto publiko.
RockLine: Evo eno vprašanje, ki se ne glasi “What’s your favourite colour baby?”, pač pa katero skupino bi si želel ti kot organizator pripeljati, da bi igrala na tvojem festivalu? Hipotetično se tu ne omejujva s financami.
Boštjan: Imam to srečo, da sem v poziciji, ko lahko res vsilim kak striktno “svoj” bend. Dve leti nazaj, sem tako pripeljal npr. skupino Vendetta. Lansko leto Pro-Pain, Exodus, 3 Inches Of Blood, letos Necronomicon in Onslaught. Meni osebno največja želja, pa je, da bi kdaj pripeljal skupino Razor.
RockLine: Zelo pomembno je, da ohranjate pri vsej stvari tisti občutek “undergrounda”, da niste vzvišeni, da nimate tistega napuha, pompa, ki ga po navadi prinese denar, ki oddalji pristnost heavy metal kulture od množic…
Boštjan: Če hočeš masovko, kot je recimo Metal Camp, veš kaj moraš pripeljat in tudi veš koliko te bo to koštalo. Pri našem festivalu pa je tako, da vse skupine, pa čeprav marsikakšnega benda na seznamu nastopajočih marsikdo ne pozna, pa če se bo poglobil vanj in mu prisluhnil, bo ugotovil, da so vse te skupine zelo kvalitetne. Zato ob tej priložnosti apeliram na ljudi, da naj si poslušajo glasbo, na povezavah, ki jih imamo bodisi na uradni spletni strani Paranoid Open Air festivala, bodisi na Paranoid Open Air MySpace strani.
RockLine: To je dober trik, da pripeljete skupne, ki so recimo izdale en, dva, tri albume pred 15. ali 20. leti, potem poniknile s prizorišča, čeprav so na njem zapustile pečat. Sedaj recimo taiste skupine znva nastopajo, vendar pa jih ni ravno preprosto srečati na odrih, kot skupin a la Nightwish, Edguy, Amon Amarth, ki stalno izdajajo albume, stalno koncertirajo v današnjem času, izdajajo albume, podobne kot jajce jajcu…. Z vaše strani je odlična poteza, da pripeljete skupine kot so Atheist, Necronomicon, Candlemass, Onslaught. To je podobno kot bi z diamanta pobrisal po 20. letih prah, da se ta znova polno zasveti…
Boštjan: V bistvu ni potrebno, če želiš predstaviti publiki dober thrash, v Slovenijo pripeljati ravno Anthrax. Npr. Vendetta, ki so igrali pri nas pred dvema letoma, takrat na festivalu Metal Mania Open Air, so takrat odigrali nasploh enega prvih nastopov po 20. letih mirovanja. Nastop takšne skupine je poteza, ki doprinese k atraktivnosti festivala, kot je naš. No po drugi plati, pa nam stroški iz leta v leto kljub vsemu rastejo, sploh kar se infrastrukturnih zahtev tiče. A to je povsem logično. Stvar se mora razvijati navzgor, razvijati v smeri čim boljše ponudbe. Vseskozi.
RockLine: S tem si pridobivaš zaupanje množic, javnosti.
Boštjan: To se vidi tudi že pri skupinah samih. Že vnaprej se ponujajo, da bi nastopale na našem festivalu. Ciljam na tuja, bolj znana imena. Tako smo prejeli za letos ponudbo skupine Pestilence. Glas se hitro širi z ene do druge skupine. Vsa reč se itak vrti le v krogu 15. menedžerjev. Poleg kvalitetne ponudbe nastopajočih, bomo namenili največ poudarka dobremu počutju obiskovalcev. Predvsem bo veliko bolj poskrbljeno za samo varnost, nadalje bodo kapacitete toaletnih prostorov povečane. Tudi letos bo “tuš kontejner” na prizorišču. Ko smo ga prejeli, je bil povsem uničen, neuporaben. Potreben je bil celovite obnove od cevi, bojlerjev. V celoti smo ga sami popravili. Lansko leto je bil na festivalu tak naval na ta kontejner, da je tristo litrski bojler bil kmalu povsem izpraznjen tople vode, tako da so se morali itak ljudje potem zadovoljiti z mrzlo. Manjkala ne bo niti mini trgovina, za najbolj osnovne potrebščine, ki bo odprta že takoj zjutraj. Poskrbljeno bo za to, da bodo varnostniki tam zato, da varujejo ljudi, ne da jih pretepajo. Če bo kdorkoli izmed njih samo dvignil roko nad katerega izmed obiskovalcev, bo še v istem trenutku letel s festivala domov.
Rockline: Se skriva še kakršnokoli presenečenje, ki je za enkrat strogo varovana tajnost?
Boštjan: Niti ne. Manjka pa nam še ena skupina.
RockLine: Bolj znano, tuje ime?
Boštjan: Da. In to iz black metal žanra. To bo takšna skupina, ki jo ljudje, kateri obiskujejo naš festival, definitivno poznajo. Trenutno so dogovori s skupino, ki bo v primeru, da sklenemo dogovor in se vključi na festival, nekakšna češnjica na vrhu sadne kupe. Ne bi ti pa rad povedal katera skupina je zato, ker smo se že tolikokrat opekli glede tega. Bilo je npr. že vse zmenjeno, pa potem skupina ni nastopila. Lansko leto so recimo tako odpovedali svoj že potrjeni nastop na Metal Mania Open Air Gorgoroth, z argumentom ,da se odpravljajo snemat v studio. Čeprav so potrdili nastop na festivalu.
RockLine: Lansko leto se je med nastopom Metal Steel na Metal Mania Open Air festivalu utrgal oblak. Komaj ste rešili prizorišče. Kaj se je dogajalo?
Boštjan: Takrat smo bili prisiljeni Metal Steel-e dobesedno nagnati z odra, ker sicer bi se streha nad odrom sesula naravnost na njih. Možakar, ki je postavljal streho, je streho premalo napel. Med nalivom se je zaradi količine dežja naredila na strehi kotanja, ki je rasla in rasla… Sprva smo skušali vodo izriniti s koli, vendar jo je bilo toliko, da to ni bilo mogoče. Zato smo festival za nekaj časa prekinili, streho spustili, da smo jo lahko dosegli z rokami , na roke spraznili kotanjo. Streha se je potem napela nazaj. Izgubili smo približno eno uro časa na festivalu. Če v tistem trenutku ne bi tako hitro vsi “prileteli” skupaj in pričeli reševati oder, bi se lahko primerila velika škoda. Eden od horizontalnih nosilcev strehe je bil zvit kar v obliki črke “S”. Seveda potem povsem neuporaben. Vendar se lastnik strehe ni v ničemer pritoževal. Vse je bila njegova krivda, saj je streho premalo napel, ko jo je postavil nad odrom. Sicer pa, bolje, da si ne predstavljaš, da bi streha pokopala “metalstilčke” pod seboj. To bi bila katastrofa. To je bila izkušnja, ki je v življenju zagotovo nikdar več ne bom pozabil. Takrat se tudi pokaže kdo je pravi. Kdo je priskočil takoj na pomoč in kdo je tisti, ki se prikazuje na prizorišču le občasno z vprašanjem: “A vse štima?” in znova ponikne bog si vedi kam.
RockLine: Pričakovanja z letošnjega Paranoid Open Aira so torej?
Boštjan: Jaz samo upam, da se bo čim več tistega občutka iz Komna preneslo na letošnji festival. Prepričan sem, da je prostor tisto, kar ljudem nekaj da. Zapusti jim nek prepoznavni pečat, ki ga ne najdeš nikjer drugje, kot le tam. Dobro se spomnim enega citata, ki ga je nekdo napisal na forumu Paranoid web-zinea, da ko se samo pripelje na Komen, je že avtomatično pijan. Veš ni lepšega občutka, ko se znajdem recimo na sobotni dan festivala med koncertom predzadnje nastopajoče skupine tega dne in uživam v pogledu na maso ljudi pod odrom, kako vsi uživajo, se imajo super. Potem pristne, prijateljske geste zdrave komunikacije med skupinami, ki izražajo dobro počutje, sproščenost, maksimalno angažiranost, ki jo potem izkažejo na odru tudi z odličnimi nastopi. Več od tega ne potrebujem. O denarju sploh ne razmišljam. Takšnega občutka mi definitivno ne prinese.
Galerija slik
