Kraj: Nova Rock festival, Nickelsdorf, Avstrija
Datum intervjuja: 19.06.2009
The Gaslight Anthem je ena tistih zasedb, ki je v zelo kratkem času dosegla več, kot marsikatera druga skupina v enakem obdobju. Četverec, ki prihaja iz New Jerseyja, ZDA, je v letu 2007 izdal prvenec “Sink Or Swim” (založba XOXO), zaradi česar so fante poimenovali za naslednike malce pozabljenega “Jersey Shore Sounda”.
“Jersey Shore Sound” je veja rock`n`rolla, ki je bila na New Jersey obalah atlantskega oceana popularna od konca šestdesetih do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. JSS združuje rock`n`roll pred The Beatles, ritem & blues, doo-wop in urbano kulturo srednje atlantskih držav, kot so Filadelfija, Maryland, Rhode Island, New York ter New Jersey. Vsebuje tudi nekaj italijansko-ameriškega pridiha ter zelo pester spekter izvajalcev, od Frankia Vallia do Bruca Springsteena.
Avgusta 2008 mu je sledil drugi album “The 59` Sound”, ki je izšel pri založbi SideOneDummy. Fantje, ki med svoje vzornike s ponosom uvrščajo Bruca Springsteena, Toma Perryja in Boba Dylana, so zagotovo eno večjih odkritij na alternativni sceni zadnjih nekaj let.
RockLine se je na Nova Rock festivalu 2009 pogovarjal s kitaristom Alexom Rosamilio.
RockLine: Ste t.i. novovalovski nasledniki “Jersey Shore Sounda”, ki je bil v New Jerseyju izredno popularen od poznih šestdesetih in do sredine osemdesetih let. Kako ste se vi (The Gaslight Anthem; op. p.) znašli v tej glasbeni zvrsti?
Alex Rosamilia: Če sem natančen niti ne vem točno kaj “Jersey Shore Sound” je niti ne poznam nobene skupine, ki bi igrala to zvrst. Všeč mi je Bruce Springsteen, Southside Johnny. Zame je bil vedno samo rock`n`roll.
RL: V vaši glasbi in pesmih je mnogo vplivov Bruca Springsteena, Boba Dylana, Toma Perryja. Kakšna je vaša povezava s temi svetovno znanimi legendarnimi glasbeniki?
Alex: Moja mama je poslušala Springsteena in Brian (Fallon, pevec; op. p.) je njegov veliki oboževalec. Sam črpam vplive iz zgodnjih osemdesetih let, npr. v brit popu in izvajalcih Carrie, The Smiths, Happy Mondays … V naših pesmih je združeno vse to.
RL: Vaš debitantski album “Sink or Swim” je bil izdan leta 2007. Leta 2008 ste izdali drugi album “The 59` Sound”. V razmeroma kratkem času ste postali na alternativni sceni eno največjih in najosupljivejših odkritij. Kako doživljate tak nenaden vzpon?
Alex: V tako kratkem času se je zgodilo zelo veliko in vsega sploh še ne dojemam. Pravzaprav se nimam niti časa usesti in razmisliti o vsem. Vem kaj se dogaja, vendar vsega tega ne dojemam tako zavestno.
RL: Prvi album “Sink or Swim” ste posneli le v enem tednu, medtem ko ste za drugi album “The 59` Sound” porabili pet tednov. Slednjega je produciral nekdanji kitarist Flogging Molly Ted Hutt, kateri je kriv za bolj dodelan in čist zvok. Predvidevam, da je bil to namen, saj ste želeli ploščo, ki bo zvenela kot “živi” album.
Alex: Želeli smo ploščo, ki bo zvenela kot Motown iz šestdesetih, sedemdesetih let. Prvi album smo posneli v enem tednu, prej smo kot skupina delovali eno leto. Za drugi album smo imeli na voljo pet tednov. Želeli smo ujeti bistvo in mu dati dušo.
RL: Boste pravzaprav posneli “živi” album?
Alex: Zaenkrat se o tem še nismo pogovarjali.
RL: S kakšnim pristopom se boste lotili novega albuma? So priprave že v teku?
Alex: Z Brianom sva na novem albumu začela delati pred dnevi. Projekt bo kar obsežen, saj imamo na voljo precej časa, skoraj celo zimo. Zaenkrat pišemo pesmi, med katerimi jih bomo izbrali deset ali dvanajst in jih nato posneli.
RL: S čim si se ukvarjal preden si začel glasbeno kariero?
Alex: Delal sem za Pumo, tovarno čevljev, vendar mi ni bilo preveč všeč.
Intervju vodila: Lea Lesar
Vprašanja prispevali: Barbara Milharčič in Lea Lesar
Fotografije: Barbara Milharčič
Galerija slik
