Avtor: Sandi Sadar Šoba
Kraj: restavracija Little Italy, Ljubljana, Slovenija (2010)
Datum intervjuja: 27.10.2010
Sredin večer. Že cel dan v mislih le ena misel: po treh letih se cikli vračanja ter porajanja izjemnega občutenja glasbene erotike obeta tudi tokrat. V samem centru alternativnega dogajanja Ljubljane, v templju glasbene opozicije konvencionalnemu svetu – v Gali hali na Metelkovi. Povod veselja je vnovično vračanje ameriških legionarjev post rocka, skupine Red Sparowes. Po treh letih premora so jadra ustvarjalnosti vnovič zaplapolala v sapi svežega vetra. Nova sporočila so dozorelal ter napočil je čas, da jih vnovič zasejejo med poslušalstvo. In o tem smo lahko s sejalci, s skrbnimi negovalci univerzalnega toka neizrečenih besed, vnovič spregovorili prvoosebno. Pred mikrofon sta tokrat sedla stari gradnik stare entitete Red Sparowes, basist in multiinštrumentalist Greg Burns, ter mlada moč – kitaristka Emma Ruth Rundle. Staro in novo si je podalo roko in iz stika se je porodilo novo ter neustavljivo čutenje. O novi podobi, idejah ter prevetritvi tako misli kot telesa smo pred koncertom spregovorili v toplem zavetju restavracije Little ltaly.
RockLine: Za uvod vzemiva dejstvo, da ste doslej izdali tri albume in to je tudi vaš tretji obisk v Ljubljani. Nekaj pričakovanj torej le lahko imate, saj vam je slovenska publika torej vse prej kot neznanka.
Greg Burns: Misliš torej na to, v čemer bo nocojšnji koncert drugačen od doslejšnjih?
RockLine: Tako je!
Greg: Mislim, da bo k temu pripomogla tudi naša glasba, ki je na naši zadnji plošči bolj napredovala kot na prvih dveh, vsekakor pa stremimo k temu, da bi se ta trend vsekakor nadaljeval. Nocoj bomo igrali precej novega materiala, a ne nameravamo zapostavljati starejših stvaritev. Deležni boste torej kombinacije tako starega kot novega – s poudarkom na novejšem, seveda. Nekatere skladbe vam bodo tudi znane … Nekoliko spremenjene pa bodo tudi vizualije.
Emma Ruth Rundle: Kar bo svežega, je tudi dejstvo, da vam bomo nocoj predstavili kar nekaj skupin iz Los Angelesa.
RockLine: Prav ta bogata bera vaše klubske scene, ki gravitira k klubu The Smell v L.A.-ju je nekaj svežega in neobičajnega v našem klubskem okolju. Kako to, da ste pri sestavi nocojšnje liste nastopajočih na tem mini Bubinem festivalu izbrali prav vaše rojake in celo skupine iz istega okraja?
Greg: Pravzaprav gre za golo naključje, da smo v istem času na istem mestu ter koncertno obdelujemo Evropo. Podobno, nastop z No Age, se nam je za las zgodilo tudi v Londonu in ker se že nekaj časa poznamo (nastopali smo z njihovo prejšnjo inkarnacijo The Vibes, kot so se prej imenovali) smo že medsebojno dobro seznanjeni. Ni bilo torej nikakršnih pomislekov. Medsebojno prijateljevanje ter skupna zgodovina so bili dobra skupna iztočnica – nič drugega. Se pa vsekakor veselim nocojšnjega nastopa.
RockLine: Torej po izposojanju istih koncertnih odrov v L.A.-ju še družno razdevičenje slovenskih odrskih desk?
Greg: Tako je! Sicer me matra radovednost, kako bodo nocojšnji nastop ter glasbeni koktajl sprejeli slovenski poslušalci …
Emma: Ker je ponudba vse prej kot podobna in homogena … Gre za to, da je naša scena L.A.-ju prepredena z različnimi vplivi tako kot imate tako situacijo tudi tu. Gre za paralelne svetove ter mikroklimo, ki je nekaj običajnega.
Greg: Mešanje in ta glasbeni “crossover” bo nekaj eksperimentalnega, tega se pa veselimo, saj vsakič, ko pridemo sem v Evropo, nastopamo pred istim občinstvom. Sleherna sprememba bo torej dobrodošla.
RockLine: In tako bomo danes deležni neo progresivne folk psihedelije, ščepca lo-fi punka, post rocka, eksperimentov ter manj neobičajnih bližnjic. Menite, da se vse komplementarno sklada z vašim konceptom?
Greg: Če izhajam iz golega dejstva, da so mi, denimo, No Age kot skupina in kot posamezniki resnično pri srcu, je to tisto, kar pretehta. Pomembno je torej to, s kom smo mi željni in pripravljeni igrati … Morebiti nekaterim slišano ne bo všeč, nekaterim spet bo, a lahko zase z gotovostjo trdim, da se bom predal občutku ter užival v nastopu z njimi, komaj pa čakam tudi rezultate ostalih nastopov.
Emma: Tudi ostali so super in neverjetni …
Greg: Sam vseh nisem slišal, zate pa vem, da si jih …
Emma: So neverjetni! Sama lahko povem le, da sta ostali imeni na listi, Head Of Wantastiquet in Abe Vigoda, malce nenavadni, zato pa upam, da bo poslušalstvo pravočasno prilagoditi in ponastaviti svoje receptorje ter bodo znali v slišanem uživati. Bo zanimivo.
Greg: To me spominja na nastop v L.A.-ju leta 2005, se mi zdi, ko smo nastopili z The Vibes ter skupino The Burning Brides in lokalci z imenom Desperation. Vsaka skupina je bila različna in posebna na svoj način. Med slišanim je bila tudi skupina The Mae Shi. Izbira skupin je bila naključna, a je bila različnost poslušalcem všeč in na to stavim ter se k temu nagibam tudi nocoj.
RockLine: Pa se osredotočimo na vaš zadnji studijski izdelek – album The Fear Is Excrusiating, But Therein Lies The Answer – ki je povod nocojšnjemu obisku. V primerjavi s prejšnjima izdelkoma, ploščama (At The Soundless Dawn ter Every Heart Shines Toward The Red Sun op.p.) je razlika tako v založbi ter v članstvu zasedbe, obenem pa tudi v zvoku plošče, ki mi vsekakor zveni bolj optimistična. Kako je plošča nastajala ter kakšen klobčič idej razpredate tokrat?
Greg: Razširili smo skupino … (pokaže na kitaristko Emmo)
Emma: Skupini sem se pridružila v času zgodnjega nastajanja ter pisanja plošče leta 2008 in o prejšnjih razlikah si niti ne drznem govoriti drugače kot z oboževalskega zornega kota. V skupino sem vstopila kot fanica in po poslušanju je mogoče razbrati razlike z zgodnjimi izdelki. Mogoče bi lahko govorili o optimizmu, a gre bolj za poskus preseči dotedanje glasbene okvirje, uživati v igranju ter rasti na svoj individualni in kolektivni način. Žanrski okvirji so vedno tu in če se umeščamo v post rock žanr, je potrebno priznati, da je domet le-tega precej omejen. Je veliko orientiranosti v pisanje skladb …
Greg: Sami stremimo k premikanju mej naprej ter širjenju našega glasbenega igrišča. Zanimivo je, da smo se dejansko precej pogovarjali o tem, kaj želimo narediti in kam usmeriti našo kreativnost ter naše čustvovanje in smo kreirali zgodbo ter gradili pričakovanja kakšen naj bi bil končni rezultat. Ta naj bi bil manj temačen in pogojno, kar zadeva naše okuse ter zvočno podobo, tudi bolj optimističen.
RockLine: Zvok, ki je malce lažji ter bolj razprt, je tisto, na kar se osredotočam. Tudi naslovi so krajši in manj implicitni ter poslušalcu ne kratijo možnosti lastne interpretacije slišanega …
Greg: Naslovi so vsekakor bolj paragrafski in, se strinjam, izdelek je bolj razprt ter prepuščen vaši lastni interpretaciji. Seveda smo imeli zgodbo ter rdečo nit, ki je vtkana v celoto in če združite vse naslove, so smernice podane.
RockLine: Zgodba je vnovič močna, kaj pa je tisto, kar ste želeli odtisniti v duše in ušesa poslušalcev s to ploščo?
Emma: Plošča razgalja človeško nrav, obupane poskuse človeštva, da bi našli rešitve našim težavam, gibalo vsega pa je strah. Strah nas usmerja k iskanju odgovorov, pa če so ti pravilni ali ne. S tem smo se poigravali. Ljudje bomo vedno stremeli k takemu ravnanju in ponujali rešitve, ki niti niso nujno zavezane dejanskosti. Bodisi si na dušo lepimo obliže verovanja v Boga, vero v to, da nismo sami v vesolju ali karkoli drugega …
Greg: Tako lahko v posameznih delih zaidemo in čeprav v zmoti, je to del našega procesa evolucije. Stranpoti nas klešejo ter oblikujejo – kulturno in biološko.
Emma: Koncept tako ni ravno lahkoten in ne daje utehe, glasba pa je lažja. Koncept je v opoziciji z zvokom, torej. Ljudje smo v svojem obupu, v trenutku brezizhodnosti, pripravljeni in voljni poseči po kakršnikoli opori, ki se nam takrat zdi resnična ter tolažeča. Ko smo v težavah, si na tak način procesiramo možnosti pobega.
Greg: Obup je le ena izmed rezultant takega ravnanja. Ta je lahko pozitiven, ker rojeva rešitve, nam daje moč spopasti se z našimi zlodeji. Kot rečeno pa je celota precej temna, smo pa zavestno redčili zvok ter v čaše pelina vlivali malce sladila, malce sreče, žarke upanja, pa čeprav je lahko končni rezultat precej usoden ter kataklizmičen. To je v človeški naravi.
RockLine: Triptih je sklenjen ter po treh, recimo tako, evangelijih, je ostalo nekaj variacijskega polja tudi za prihodnost. Kakšen je naslednji logični korak, ki ga boste kot Red Sparowes ubrali na prihodnji plošči, ki jo morebiti že pišete?
Emma: Sama menim, da kar zadeva nas kot skupino, le stežka naletite na bolj različno kombinacijo duš z različnih vetrov. Razlik je precej. Vsi imamo svoja glasbena zaledja, svojo glasbeno preteklost – kot glasbeniki ter kot poslušalci. In kot pet delov ene celote nastopamo individualno ter v ustvarjanju kot kombinacija vsega tega, menim pa, da v takem ustvarjanju ter puščanju samosvojosti, vsi uživamo ter s tem močno čutimo. Mislim, da je tako vse nedefinirano. Vsi žanri in kar smo počeli prej, je le del kalupa. Tudi ko ne bomo več morebiti Red Sparowes, se bodo določene niti vlekle vnaprej in kot skupina Red Sparowes bomo naredili vedno le tisto, kar nas bo osrečilo ter dopolnilo.
RockLine: Glede na to, da si našemu poslušalstvu precejšnja neznanka, pa lahko izhajaš prav iz te iztočnice. Kakšno je tvoje glasbeno ozadje?
Emma: Igrala sem v kar velikem številu lokalnih zasedb v L.A.-ju – od folka, rocka do nečesa lažjega in bolj veselega.
RockLine: Kaj te pa opiše in določa kot glasbenico?
Emma: Ne vem če znam in če bi zmogla odgovoriti na to vprašanje … (smeh)
Greg: Lahko jaz opišem? Emma premore dejansko eno tistih kvalitet, k kateri smo se pri izbiri nagibali: kot glasbenica in kot kitaristka zna igrati trdo in odločno na svoj mehek način. Njena osebnost se odraža v njenem igranju. V L.A.-ju najdete morje glasbenikov, ki jim to manjka, so sicer tehnično izjemni (denimo kakšni jazz glasbeniki) a z mankom. Emma se bo glasbeno razvijala in se je že, a kar je pomembno je sozvočje srca in misli. To je tisto, kar je bilo ključno za nas. Preizkusili smo precej ljudi, ki so kot karakterji izjemni, a se ta kombinacija ni slišala v igranju in obratno. Pri njej pa je bilo zlitje popolno.
Emma: Tako lepega komplimenta ter opisa pa že dolgo ne … (smeh)
RockLine: Izhajajoč iz tega lahko spregovorimo o kolektivu ter o konceptu tega, kar Red Sparowes predstavljajo vam?
Greg: Ideja skupine je bila vedno v tem, da je to odprta platforma našega osebnega izraza in ekspresije, del tega, te izkušnje pa so tudi poslušalci. Veliko je dinamike in spreminjanja in lahko stavim na to, da se bo v naslednjih letih spreminjanje le stopnjevalo. To je le kanal, prek katerega se lažje insertiramo ter vstavimo in vpnemo v glasbo. Oklepanje neke določene toge točke ni bilo nikoli naš cilj. Eno samo sidrišče ni dovolj za Red Sparowes. Naslednja plošča bo tako lahko precej bolj drugačna in različna od te, saj je premikanje mej tisto, kar sem izpostavil kot naš faktor določanja že prej. Glasbeno ustvarjanje je pogojeno z ugodjem in kar nam je ugajalo par let nazaj se lahko bistveno razlikuje od tega, kar nam godi ta trenutek.
RockLine: Lahko zatrdimo, da je le nebo omejitev, skrajna meja?
Greg: Tako je! Sky is the limit!
RockLine: Stalnica je tudi vprašanje o vizijah prihodnosti. K čemu stremite kratkoročno in kaj se obeta za bolj oddaljeno prihodnost skupine ter vas kot posameznikov? Kaj je tisto, kar tke sanje in prihodno pot skupine Red Sparowes?
Emma: Vsekakor lahko pričakujete četrti studijski izdelek veliko prej kot v treh letih, kot je minilo od prejšnje plošče in našega tretjega izdelka. Četrte plošče boste deležni v manj kot letu od današnjega dne. To si drznemo napovedati!
Greg: Naslednje leto je torej realni rok.
Emma: Kot skupina in kot posamezniki nameravamo zoreti ter se dopolnjevati, veliko pa je bilo že postorjenega. Odraz tega je zvok, zelo vidno pa je tudi izlivanje vizualij na odrsko platno.
Greg: Dva tedna in pol bomo po Evropi potovali po različnih poletnih festivalih tu v Evropi. Morebiti že pomladi … Ne vem če prav tu, v Sloveniji, a bo naša karavana vsekakor bredla po Evropi.
RockLine: Vnovičnega obiska ter morebiti še četrtega desanta s četrto ploščo se veselimo tudi v Sloveniji!
Greg & Emma: Mi tudi in hvala za vaše zaupanje ter interes.
RockLine: Sklenimo nocojšnji intervju s sklepnim sporočilom, poslednjimi, a nikakor ne zadnjimi besedami našim bralcem.
Greg: Ni besed, s katerimi bi lahko opisal naše veselje ter čast, da se lahko vedno znova vračamo semkaj ter spoznavamo nove ljudi tu, ki so si v tej vsakodnevni gonji pripravljeni utrgati čas ter prisluhniti naši glasbi. To nam pomeni veliko in res sem vam hvaležen za izkazano zaupanje in dokler bo to zaupanje, bomo hvaležno in vztrajno pletli zgodbe tudi v prihodnje. Hvala vam! Iskreno hvala!
Fotografije: Nina Grad
Galerija slik
