Morbidne sanje Tima Drakslerja (2012)

0 0

Avtor: Aleš Podbrežnik
Fotografije: Aleš Podbrežnik

Kraj: Ljubljana / Old Scottish Pub / Slovenija
Datum intervjuja: 22.04.2012

Tim Draksler velja za enega najbolj pogumnih slovenskih kitaristov, ki se že v zgodnji karieri podajajo na samostojno glasbeno pot. Pravijo, da nekateri zorijo prej. Niti ni nujno. Nekateri preprosto imajo talent, genij in v oziru kitarista, kot je Tim Draksler, tudi pravi prijem! Tim je hitro prerasel okvirje stare šole thrash metala, ki ga je gojila njegova matična zasedba Eliminator (kasneje preimenovani v Decilence). V letošnjem aprilu je tako posnel in izdal samostojni EP imenovan »Morbid Desire« – RockLine recenzija TUKAJ. Izdelek ne skriva glasbene izzivalnosti, Tim pa je z njim tlakoval čvrsti temelj, na katerem lahko razvija in poglablja artistični domet svojega večplastnega glasbenega izrazoslovja.

RockLine: Ko si sklenil sodelovanje z Eliminator in po njih Decilence, si potem iskal nov bend h kateremu bi se priključil, ali si imel že takoj vizijo o samostojnem projektu?
Tim: Vedno sem rad igral sam. Idej se je porodilo veliko. Še za časa Eliminator. Pokazal sem te ideje ostalim v skupini, vendar je ostalo le pri idejah, osnutkih. Tako se mi je nabralo okrog dvajset komadov, ki so nastajali za mojo dušo. Dobil sem sicer nekaj ponudb od različnih skupin, da se jim priključim, vendar pa me ni pritegnilo. Z izjemo ponudbe Interceptor, tu je bilo malo drugače. K njim sem se bil voljan priključiti, saj gre za ekipo izkušenih glasbenikov, kar bi mi nedvomno koristilo, pri nadaljnjem kaljenju.

RockLine: Torej te je pot nekako povsem naravno privedla do zaključka, da preizkusiš svoj  kreativni talent. Kar ponuja tvoj EP »Morbid Dreams« je večplastna glasbena zasnova. Dejansko se čuti na EPju, da si potreboval več svobode….
Tim: Eliminator smo bili staro šolski thrash metal. Ko sem ustvarjal sam, so stvari precej drugačne. Žanrsko ne znam niti definirati kaj je kaj na mojem EPju. Govorim o tistem kar sem ustvaril za EP.

RockLine: Se pa hkrati na taistem EPju čuti, da ostaja osnova thrash metal.
Tim: Da. Sam pa bi razširil to v progresivni thrash metal. Tudi linijo za vokale in za bobne sem sam napisal za ta EP.  S programom »Q Base« se da marsikaj rešiti.

RockLine: Približaj nam malo EP. Koliko si imel v naprej splaniranega, koliko idej se je porajalo sproti, ipd…?
Tim: V začetku nisem imel nič splaniranega, niti tega ne koliko pesmi bom vključil na EP. Kaj šele o tem kako bo izgledala naslovnica. Vse se je porajalo sproti, ko sem delal. Sprva sem hotel dati album kar na medmrežje, v obliki »dolpotega«. Potem sem se odločil za CD v fizični obliki, vendar nisem pričakoval da vsa ta stvar toliko stane. A v tem oziru niti ta finančni vložek ni smel biti ovira.

RockLine: Na EPju je kar nekaj zanimivih gostov, kako si se domenil z njimi iz sodelovanje?
Tim: Vokalist Cezar Vigouroux, sicer član zasedbe Rusted,  je iz Čila. V kontakt sva stopila preko You Tube-a. Snemal je vokale za priredbe skladb skupine Nevermore, predstavil sem mu osnutke pesmi in bil je navdušen, povsem se je predal materialu in me presenetil s svojim širokim vokalnim razponom. Prispeval je vokal za skladbo Lucid Killer. Tudi za drugi album bom ohranil to sodelovanje. Je pa težava glede komunikacije. Vse gre preko elektronskih sporočil in vsa ta komunikacija je izjemno dolgotrajna. EP bi bil lahko nared že pred pol leta, vendar pa se je vse zapletlo pri vokalih. Te sem krpal sam skupaj. Pri besedilih mi je pomagal Sergej Vučer. O vokalih nisem nikdar resno razmišljal, sprva sem imel celo idejo o povsem instrumentalnem albumu. Potem sem naletel na Cezarja preko You Tube-a. Pogled sem spremenil saj opažam, da glasba na EPju precej bolj zažiga z vokali, kot pa bi brez njih. Komadi so bili v osnovi ustvarjeni za instrumentale. Na koncu sem celo za osem minutni progresivni komad uporabil vokal, ki se po minuti vključi v glasbo in izpade zelo dobro, zelo kompatibilno, pravzaprav je ta kompatibilnost celo nad pričakovanji. Vokale sem naknadno dodajal v skladbe. K sreči se je vse izšlo, saj sprva niti kompozicije niso bile v svoji osnovi ustvarjene za petje.

RockLine: Meniš, da vsa zadeva oziroma EP deluje mestoma kaotično?
Tim: V bistvu res. Recimo skladba Longing For Clarity. Tu je kar nekaj zmede. V vokalnem refrenu najdeš solaže, posebne efekte, »clean« kitara posneta nazaj, torej »mali dodatki«, ki pa predstavljajo po drugi plati kup eskperimentiranja. Me pa zabava snemati stvari »nazaj«. Še vokale bi se moral naučiti tako delati, da bi jih posnel »nazaj«, pa bi bilo super ha ha ha…

RockLine: Kako sta sodelovala z Vučerjem pri snovanju besedil?
Tim: Besede, ki sem jih želel imeti v linijah sem mu posnel. Naključno, brez zaporedja. Posnel sem mu tudi vokalne linije, sam sem pač odpel osnutke melodij vokalnih linij. Tako mi je testno poslal Vučer  komplet besedila in vokalne linije za skladbo Lucid Killer. Le to sem spremenil po svojem okusu, kjer se mi je zdelo to pomembno in potrebno. Ker je Vučer pisal tudi besedila za Interceptor in ker sem bil zadovoljen z Lucid Killer, sem ga vprašal, če bi mi pomagal dalje. Imel je proste roke. In priznam, da tudi sam povsem ne sledim sporočilom v njih. Na trenutke so prav takšna, kako bi rekel »vesoljska«…. In dobro izpade. Ni konvencionalno, ne gre po pravilih, ne gre po prepoznavnih vzorcih, to pa mi je všeč, ker dodaja vsej stvari svojstven značaj.

RockLine: Na EPju sodeluje tudi Grega Habič.
Tim: Grego tretiram kot enega najboljših slovenskih kitaristov. Odličen je v postavljanju instrumentalnih kompozicij. Pomagal mi je pri lepljenju vodilnih motivov, nekako se je izkazal ta aranžerski talent Grege za zelo dobrodošlo pomoč na EPju. Habič je prispeval zanimive reči in zelo dobro se je znašel glede na to, da glasba ki je na EPju, ni ravno njegov glasbeni žanr. Tu sta še Sušnik (Metalsteel, op.p.)  in Bagarič (Interceptor, op.p.), oba basista, oba odlična glasbenika. Bagarič me je navduševal še, ko sem vadil z Interceptor. No za bas linije je sodeloval tudi fant od moje punce.

RockLine: Potem je tu še Josh Christian iz zasedbe Toxic….
Tim: Z njim pa sva stopila v kontakte preko FaceBooka. Debata med nama je nanesla med drugim tudi na to, da nameravam snemati in tako je Josh ponudil sam od sebe svoje usluge. Seveda sem takoj privolil. A je potem nastopil problem drugje. Josh  je profesionalni glasbenik in nikakor ni našel prostega časa za moj material. Na koncu sem že sam obupal in posnel vse v svoji režiji, objavil na You Tubeu. Josh je imel še resne zadeve v družini takrat, pa je vseeno kljub temu izrazil veliko željo, da sam prispeva svoj delež in je to naposled storil. Naknadno. Sedaj se dogovarjava, da bi Josh sodeloval tudi na mojem drugem albumu. 

RockLine: Od kod ideja za naslov EPja »Morbid Desire«?
Tim: Sprva je bila ideja za naslov pesmi Despair. Ko je Vučer prispeval verze, pa se zadeva ni več poklapala z naslovom. Potem sem razmišljal, če ne bi idejo uporabil kar za naslov EPja. Naslov mi je zelo všeč. Tudi v smislu atmosfere mi album deluje, kot da se razvija na tak način, ki ga povzema naslov.

RockLine: Si pa vse posnel in produciral sam.
Tim: Da. Nizkoproračunska varianta, stala me je 50,00€. Bilo je veliko improviziranja, veliko prilagajanja. Veliko učenja, uvajanja v programe. Sprva sem snemal skladbe zgolj zato, ker sem jih hotel imeti, ne pa tudi zato, da bi izdal kasneje CD.

RockLine: Kje črpaš navdih pri ustvarjanju svoje glasbe?
Tim: Ne znam povedati. Ponoči, ko sem v Mariboru, ko preneham z šolskimi obligacijami, ko nastopi pozna noč, tam med eno in četrto zjutraj, se mi v glavi »vse odpre«. Primem v roke kitaro, kot bi vadil in igram, igram,.. porajajo pa se nove stvari. Stvari pa si takoj beležim, vse ideje. Ker lahko drug dan vse pozabiš. Temelj pa je vedno riff. Seveda se zgodi, da mi pade v glavo tudi ideja, ki jo izkoristim za kak uvodni del.   Včasih se zgodi med vožnjo v avtu. Pa se posnamem na telefon, si zapojem melodijo, jo posnamem. Tu ni pravila, je samo kako bi rekel… nekakšen »jamm«.

RockLine: U bistvu si zelo spretno zvozil slalom v tem mozaiku gostujočih glasbenikov, idej in vse te spontane narave nastanka tega EPja.
Tim: Mnogokrat so glasbeniki, ki so sodelovali sami s svojimi idejami vplivali na to, da sem tudi sam razvil oziroma zapeljal določeno skladbo drugače, kot je bilo sprva zamišljena. Pravzaprav sem v glasbeno umetniškem oziru sam rasel tudi z idejami drugih na tem EPju. Gre za neko mini maturo, kako bi rekel…. prvi zrelostni preizkus. Od tod tudi nekaj odklonov, ki se nemara s teorijo aranžiranja ravno ne ujemajo, a sam ne želim slediti teoriji. Mnogo mojih solaž je spisanih tako, da želijo preskočiti te meje harmoniziranega mola, preskočiti na dimenzijo, ki ne sledi pravilom. Kot to denimo počne Marty Freedman, ali denimo kar lahko slišiš na skupnih sodelovanjih Jasona Beckerja in Marty Freedmana. Podobno sem se lotil tudi solaže za solo album D-Y-Z-a. Ta mi je dal zgolj osnovno iztočnico naj odsoliram nekaj v stilu solaž, kot jih lahko slišiš v Negligence, pa sem u bistvu naredil nadgradnjo tega. Slišati pa morata material z EPja v živo. Seka na polno!

RockLine: Poleg Freedmana in Beckerja, je še kdo,ki bi ga ti štel zs svoje vzornike?
Tim: Hmmm…. Jeff Loomis (Nevermore, op.p.), Tim Calvert (Forbidden op.p.), Chuck Schuldiner (Death op.p.), Dimebag Darrell (Pantera op.p.), medtem ko velja zame za najboljšega ritem kitarsta Mike Thompson iz skupine Slipknot. Seveda je pa tu, kar se tiče »odpičenosti«, gotovo na prvem mestu Paul Masvidal (Cynic ,op.p.). Od slovenskih zadev so me impresionirali Kaoz. Oni so bili drugačni.

RockLine: Prej si nekajkrat poudaril  svoj naslednji album. Kako se razvija ogrodje zanj?
Tim: Ideje so, material se pripravlja. V dogovorih sem s članoma Forbidden Craigom Locicerom in Steveom Smythom glede sodelovanja. Tudi Josh Christian bo znova tu, tako kot na EPju »Morbid Desire« in pa  Rick Rozz (Death, op.p.). V navezi sem tudi s komaj sedemnajstletnim«wunderkindom« iz Nemčije, ki mu je ime Nick, tudi ta naj bi odigral nekaj za moj naslednji izdelek. Od Slovenskih glasbenikov za enkrat še nisem razmišljal koga bi vključil, a gotovo ne bo šlo brez njih tudi na novem albumu. Že sedaj imam v glavi Grego Habiča, pa tud D-Y-Z-a. Za bas kitare bom uporabil Bagariča. Vokale pa bo v celoti odpel Cezar. Med vsemi novimi skladbami bodo največ trije instrumentali, ostali bodo vokalni komadi.

intervju vodil: Rok Klemše
besedilo uredil: Aleš Podbrežnik

Galerija slik

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki