In The Aeroplane Over The Sea

0 6

Avtor: Sandi Sadar Šoba

Izvajalec: Neutral Milk Hotel
Založba: Merge Records
Izid: year

Ko sem odkril to ploščo, se mi je dobesedno spremenilo življenje. Nekatere plošče v naših življenjih imajo to moč. Ta dva stavka sploh nista posebej izvirna, saj sem ju v zvezi z In the Aeroplane Over the Sea v različnih besednih kombinacijah, a v prav takšnem pomenu, večkrat zasledil na internetu. Vendar držita tudi za mojo izkušnjo, sicer ne v smislu, da bi se mi zaradi te plošče v življenju kaj posebnega zgodilo, vsekakor pa v smislu, da odkar sem jo slišal, ne razmišljam več povsem tako kot sem pred tem. Zato bo v spodnjih vrsticah verjetno težko biti objektiven, čeprav objektivnost v primeru tega albuma morda niti ne igra posebne vloge.

Glasba Neutral Milk Hotel, projekta karizmatičnega pevca, poeta in glasbenika Jeffa Manguma, namreč nagovarja predvsem čustveno plat človekovega doživljanja. Ob prvem srečanju z albumom, ki ga je navdihnilo Jeffovo doživetje Dnevnika Anne Frank, ta vtis morda ni takojšnji, a se dobesedno poglablja z vsako sekundo poslušanja.

Že prva pesem ‘King of The Carrot Flowers Part One’, ki se začne z mešanico zasanjanih in travmatičnih spominov iz nekega otroštva, ki jih Jeff odpoje s svojim značilnim vokalom, katerega vleče iz globine, nekako iz trebuha, napoveduje nekaj, česar nismo vajeni slišati vsak dan. Potem se stvar zgolj še stopnjuje in postane zelo zelo intenzivna. V tretjem, naslovnem komadu albuma, se na neki točki prvič vmeša otožen zvok trobente in tedaj nekako postane jasno, da se ta glasba ukvarja z nečim, kar je življenjsko v svoji srži, tedaj morda spet postanemo pozorni na to, kar Jeff poje, in se v njegovih besedah takoj soočimo hkrati s silovito voljo do življenja in zastrto nežnostjo, obenem pa z intenzivnimi, močnimi podobami smrti. In pesem zaključi verz: “how strange is to be anything at all.”

Sledi ‘Two-Headed Boy’, pesem, v kateri Jeff tolče po akustični kitari in ob tem poje, občasno skoraj odkriči čudno besedilo o skupaj zraščenih spačkih v steklenem kozarcu, ki se naenkrat prestavita v zgodbo o sestradani in pohlepni, brezupni ljubezni, nad katero se zdi, da visi nekaj temnega, grozečega. Skratka, na nek nenavaden način doživimo občutje Dnevnika Anne Frank, in to verjetno precej drugače kot smo ga doživljali, ko smo to knjigo brali kot obvezno čtivo v šoli.

V tem slogu, ki prepleta raztrgane, “lo-fi” kitare, orgle, ki zvenijo kot sentimentalno ozadje, akustične kitarske dele in različna trobila, se plošča nadaljuje vse do konca in ne pojenja v svoji intenzivnosti. Pesem ‘Holland 1945’ zveni kot nekakšna nadrealistična in podivjana mehiška zabava, kjer se slavi hkrati ljubezen in smrt, obenem pa tuba nekje proti koncu zazveni naravnost cirkuško. Sledi ‘Communist Daughter’, kjer se prepleteta odmaknjena nedolžnost in zasanjana pohota, verjetno najbolj intenziven del albuma pa predstavlja več kot osem minutna skladba ‘Oh, Comely’, kjer Jeff dobesedno “pada ven,” medtem ko ponovno interpretira, in v njegovem glasu se čuti, kako je zanj to pravzaprav intenzivno do napora, zgodbo o nekakšnih siamskih dvojčkih, ki sta očitno na begu in med seboj primerjata svoji izkušnji tega sveta, medtem ko objeta čakata na smrt.

Anna Frank, ki je navdihnila ploščo, se na njej skoraj ne pojavi, razen mogoče kot namig (in se ji tudi ni treba), in tudi sicer je na njej le malo takega, kar bi bilo dobesedno razumljivo ali zlahka ubesedljivo. Glasbeno je plošča mešanica slogov, kakršno dandanes skušajo s podobno intenzivnostjo ponoviti bendi kot so Black Heart Procession, Arcade Fire ali Decemberists, a se ji, kljub temu, da gre za vrhunske bende, ne uspejo niti približati. Morda so tudi zato ameriški glasbeni novinarji še skoraj po desetih letih od izida plošče tako obsedeni z Jeffom Mangumom, ki se je kmalu po njenem izidu umaknil iz javnosti. Kar zadeva mene, je naredil več kot mu je bilo kdaj treba, saj je In the Aeroplane Over the Sea vsaj po mojem skromnem mnenju klasika in ena tistih redkih izjemnih plošč, ki jim čas ne bo prišel do živega.

avtor: Uroš

Zasedba

Jeff Mangum – kitara, vokal, orgle, efekti itd.
Jeremy Barnes – bobni, orgle
Scott Spillane – trobenta, rog, pozavna, tuba
Julian Koster – banjo, harmonika, efekti itd.

Produkcija

Neutral Milk Hotel

Seznam skladb

1. The King of Carrot Flowers Pt. One – 2:00
2. The King of Carrot Flowers Pts. Two and Three – 3:06
3. In the Aeroplane over the Sea – 3:22
4. Two-Headed Boy – 4:26
5. The Fool – 1:53
6. Holland, 1945 – 3:12
7. Communist Daughter – 1:57
8. Oh Comely – 8:18
9. Ghost – 4:08
10. Untitled – 2:16
11. Two-Headed Boy Pt. Two – 5:13

Trajanje albuma: 39:51

Pošlji komentar

Your email address will not be published.

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Sprejmi Preberi več

Zasebnost&piškotki